Največ glasov je dobila stranka Bratje Italije, in sicer 26 odstotkov. Njena koalicijska partnerica Liga je po uradnih podatkih dobila 8,8 odstotka glasov, druga članica koalicije, Naprej, Italija, pa 8,1 odstotka. V desni koaliciji je še manjša krščansko-demokratska stranka, ki je dobila odstotek glasov. Skupaj so tako stranke desnice dobile 43,8 odstotka glasov, pretvorjeno v poslanske sedeže pa to pomeni, da bodo imele v obeh domovih večino.
Največja stranka levega pola, Demokratska stranka, je dobila 19 odstotkov glasov. Skupaj z zavezniškimi levimi in zelenimi strankami bo imel levi pol 84 sedežev v poslanski zbornici in 44 v senatu.
Gibanje petih zvezd je dobilo 15,4 odstotka glasov in bo imelo 52 sedežev v poslanski zbornici in 28 v senatu.
Sredinsko zavezništvo, v katerem sta stranki Akcija in Živa Italija, je dobilo 7,8 odstotka glasov. Stranki bosta imeli 21 sedežev v spodnjem domu parlamenta in devet v zgornjem.
Ostala mesta bodo zasedli predstavniki manjših strank. Oba domova parlamenta imata sicer zaradi reforme za tretjino manj sedežev kot doslej.
Zunaj parlamenta so ostala številna znana imena, med njimi dosedanji zunanji minister Luigi Di Maio, ki je letos izstopil iz Gibanja petih zvezd in ustanovil svojo stranko, ter nekdanja evropska komisarka in vodja stranke Več Evrope, Emma Bonino.
Prvič po 35 letih pa ni bil izvoljen eden od nekdanjih voditeljev Severne lige, predhodnice današnje Lige, 81-letni Umberto Bossi. Sedanji vodja Lige Matteo Salvini pa je danes že predlagal, da bi Bossija imenovali za dosmrtnega senatorja.
V Ligi je sicer zaradi slabega rezultata na volitvah slišati precej kritičnih glasov na račun Salvinija. Nekdanji vodja stranke Roberto Maroni je danes dejal, da bi morala Liga po nedeljskem razočaranju izvoliti novega vodjo, čeprav o imenih še ni želel govoriti.
Novi parlament se bo na ustanovni seji sestal 13. oktobra, šele potem se bodo začela posvetovanja predsednika Sergia Mattarelle o oblikovanju nove vlade. Glede na prepričljivo zmago Bratov Italije je pričakovati, da bo predsednik mandat za sestavo vlade poveril vodji stranke Giorgii Meloni.
Medtem italijanski tisk že ugiba, kdo bo zasedel ministrske položaje v novi vladi. Čeprav si Salvini želi znova na položaj notranjega ministra, ki ga je že zasedal, je po pisanju časnikov La Repubblica in Corriere della Sera to malo verjetno.
Proti Salviniju namreč poteka sodni postopek zaradi zadrževanja migrantov za morju in zlorabe pooblastil, tako da bi predsednik Mattarella verjetno nasprotoval njegovemu imenovanju. Za položaj notranjega ministra naj bi bila tako v igri nekdanji vodja Salvinijevega urada Matteo Piantedosi in nekdanji rimski prefekt Giuseppe Pecoraro.
Kot možnega novega zunanjega ministra se omenja nekdanjega predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija iz stranke Naprej, Italija. Njegov strankarski šef, večkratni premier Silvio Berlusconi, naj bi si medtem želel zasesti mesto predsednika senata.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.