Evropa je v zadnjih dneh v primežu opažanj dronov nad letališči in drugimi strateškimi objekti. O tem so doslej poročali iz Danske, Norveške in Nemčije. Vse to sledi dogodkom na Poljskem in Romuniji, ko so ruski droni kršili zračni prostor Poljske in Romunije.
Ursula von der Leyen je zato v nagovoru evropskemu parlamentu pozvala k izgradnji "dronskega zidu". A tako ime kot koncept sta naletela na kritike.
Za baltske države in Poljsko se sliši kot razumen odziv na naraščajočo krizo, piše Politico. Toda države, ki so bolj oddaljene od Rusije, imajo drugačne poglede. Skrbi jih izvedljivost in stroški, sprašujejo se, kako se vse skupaj ujema z obrambno strategijo Nata, nekatere pa skrbi tudi, da bi Bruselj prevzel moč nad obrambno politiko članic.
"Droni in protidroni so prednostna naloga," je v četrtek novinarjem povedal francoski predsednik Emmanuel Macron. "Vendar moramo biti jasni: za Evropo ni popolnega zidu, govorimo o 3000-kilometrski meji, ali menite, da je to povsem izvedljivo? Odgovor je 'ne'."
Obrambni komisar Andrius Kubilius, nekdanji litovski premier, pa je stopil v obrambo načrta. Dejal je, da bi prvotni načrt za preprečevanje vdorov brezpilotnih letal stal približno milijardo evrov, sistem pa bi lahko vzpostavili v manj kot enem letu. Vendar je priznal, da bi lahko uporaba besede "zid" dala napačno predstavo. "Ne bi bila nova Maginotova linija," je dejal in pri tem mislil na sistem francoskih obrambnih utrdb, ki jih je Nemčija uspešno zaobšla v drugi svetovni vojni.
Nekatere tudi skrbi, da Komisija preveč obljublja. "Upam, da nihče ne vidi dronskega zidu kot enostavno rešitev za naše obrambne težave," je dejala Hannah Neumann, nemška poslanka Zelenih in članica odbora Evropskega parlamenta za varnost in obrambo. "Zid nas ne bo zaščitil pred kibernetskimi napadi, niti ne bo pomagal pri zračni obrambi, proizvodnji streliva ali globljih vprašanjih v zvezi s strukturami odločanja in pravili delovanja."
Razhajanja so še posebej problematična, ker Bruselj skupaj z vzhodnimi članicami želi uporabiti denar EU za financiranje zidu, da pa bi se to zgodilo, se morajo strinjati vse članice. Giorgia Meloni in grški premier Kyriakos Mitsotakis sta na srečanju voditeljev EU v Kopenhagnu ta teden dejala, da bi morali evropski obrambni projekti koristiti celotnemu bloku, ne le njegovemu vzhodnemu krilu. "Zadnji dve desetletji smo pokazali solidarnost, na primer pri covidu, gospodarstvu, migracijah. Zdaj je čas, da pokažemo solidarnost na področju varnosti," pa je za Politico povedal finski premier Petteri Orpo.
Nestrinjanje je bilo očitno tako javno kot za zaprtimi vrati, piše časnik. V sobi je nemški kancler Friedrich Merz načrt ostro kritiziral z izrazi, ki jih je neki diplomat, seznanjen z razpravo, označil za "zelo ostre".
Uniji sicer primanjkuje tehnologije za odkrivanje, s katero bi lahko enostavno zaznala brezpilotne letalnike, in ko so Natova letala prejšnji mesec nad Poljsko sestrelila tri ruske brezpilotne letalnike, so denimo z večmilijonskimi raketami sestrelila ruske izvidniške gerbere, ki so stale približno 10.000 dolarjev vsaka.
Čeprav so bili v Kopenhagnu ugovori, so voditelji EU na koncu sprejeli obrambne predloge Komisije, vključno z 'dronskim zidom', kar pomeni, da bo ideja v neki obliki verjetno izpeljana. Vendar pa je treba še določiti podrobnosti o časovnem načrtu, stroških in zmogljivostih, dodaja časnik.
Ime sistema se bo verjetno spremenilo. Danska premierka Mette Frederiksen je v sredo govorila o "evropski mreži ukrepov proti dronom". Ko jo je novinar vprašal, zakaj ni uporabila izraza "dronski zid", pa je odgovorila: "Za ime mi je res vseeno, dokler deluje."
"Dronski zid lahko deluje regionalno, na Baltiku lahko nadgradite statično obrambo", je dejal Kristijan Meling, analitik obrambe in direktor programa v Fundaciji Bertelsman. "Toda droni so samo prva stvar. Če želite zmagati, morate ciljati glavo: komando, logistiko in proizvodne zmogljivosti," je dejal Meling.
Države na prvi liniji nimajo iluzije, da bo zgolj dronski zid dovolj za zaustavitev ruskega napada. Toda Meling dodaja, da je potrebno nekaj storiti za odvračanje Rusije.
"Seveda smo realisti ... Ne pričakujemo na primer zidu brezpilotnih letalnikov na naši meji, ki bo stoodstotno odpravil vse grožnje," je dejal poljski premier Donald Tusk. "Če nekdo išče stoodstotna zagotovila za varnost, ne bo našel ničesar. Mi kot NATO, kot Evropa, moramo iskati metode, ki maksimizirajo našo varnost."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.