Iran je zagrozil, da bo napadal energetsko infrastrukturo zaveznikov ZDA in Izraela v Perzijskem zalivu, dokler ne bo "popolnoma uničena", če bodo njegovi lastni energetski objekti še naprej tarča napadov.
Teheran je sprožil val napadov na plinske in naftne objekte po celotni regiji, potem ko je Izrael napadel iranske objekte, povezane s plinskim poljem South Pars. Iranski izstrelki so zadeli katarski industrijski kompleks Ras Laffan, eno največjih središč za predelavo utekočinjenega zemeljskega plina na svetu. Po navedbah oblasti so izbruhnili požari, a žrtev ni bilo. Katarske oblasti so iranske napade označile za resno grožnjo regionalni in globalni energetski varnosti. O novih incidentih poročajo tudi iz Perzijskega zaliva, kjer je bila ladja zadeta z neznanim izstrelkom. Posadka naj bi bila na varnem. Savdska Arabija medtem poroča, da je preprečila napad na enega od svojih plinskih obratov. V Združenih arabskih emiratih so prestregli rakete, namenjene energetskim objektom.
A to bi lahko bil šele začetek. "Sovražnika opozarjamo, da je z napadom na energetsko infrastrukturo Islamske republike Iran storil veliko napako," je po poročanju tiskovne agencije Fars, povezane z Revolucionarno gardo, dejal predstavnik iranskega vojaškega vrha.
"Če se bo to ponovilo, se napadi na vašo in infrastrukturo vaših zaveznikov ne bodo ustavili, dokler ne bo popolnoma uničena," je dodal in poudaril, da bo iranski odgovor "veliko hujši" od dosedanjih napadov.
Usmrtitve protestnikov
Iranske oblasti so medtem usmrtile tri protestnike, ki so bili obsojeni zaradi umora dveh policistov med množičnimi protivladnimi protesti januarja. Po navedbah iranskega pravosodja so bili spoznani za krive tudi "vojne proti Bogu" ter sodelovanja z Izraelom in ZDA.
Protesti so se sprva začeli zaradi slabih gospodarskih razmer, nato pa prerasli v širše protivladno gibanje. Po podatkih organizacije HRANA naj bi bilo v protestih ubitih več kot 6.400 ljudi, poleg tega pa še otroci, civilisti in pripadniki varnostnih sil. Organizacija še vedno preiskuje več kot 11.000 primerov po nasilnem zatrtju protestov.
Medtem se nadaljujejo napadi . V Izraelu je zaradi raketnega napada umrl 30-letni tuji delavec. Na Zahodnem bregu pa so zaradi padajočih ostankov izstrelkov umrle tri Palestinke, več ljudi je bilo ranjenih.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k takojšnji ustavitvi napadov na civilno infrastrukturo, zlasti na energetske in vodne objekte, ter k umiritvi razmer.
Letalski promet v kaosu
Konflikt še naprej močno vpliva tudi na letalski promet. Več letalskih družb je odpovedalo ali omejilo lete v regijo.
Cathay Pacific je do konca aprila odpovedal vse lete v Dubaj in Rijad. Tudi druge letalske družbe, med njimi British Airways, Emirates in Qatar Airways, so prilagodile urnike ali zmanjšale število letov.
Potnikom ponujajo možnost spremembe rezervacij, hkrati pa opozarjajo, da se lahko razmere hitro spremenijo.
Rast cen nafte in strah pred motnjami dobave
Cena nafte Brent je poskočila za približno štiri odstotke, ameriška nafta pa za tri odstotke. Cene ostajajo visoke, čeprav še niso dosegle vrhov iz začetka konflikta.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko nadaljnje motnje v dobavi plina in nafte povzročile širše gospodarske posledice.
Ob tem je Iran praktično zaprl Hormuško ožino, eno najpomembnejših pomorskih poti za transport nafte na svetu. To dodatno povečuje tveganje za globalno energetsko krizo in otežuje pomorski promet. Strokovnjaki opozarjajo, da je zaupanje med državami v regiji na najnižji ravni v zadnjih letih, kar povečuje nevarnost nadaljnje eskalacije.
Grožnje ZDA in politični spori
Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na iranske napade ostro opozoril, da bodo ZDA v primeru nadaljnjih napadov na Katar uničile celotno plinsko polje South Pars.
V ZDA pa se medtem poglabljajo politična nesoglasja glede vojne. Nekdanji vodja protiterorističnega centra Joe Kent, ki je nedavno odstopil, je dejal, da napad na Iran in ubijanje njegovega vodstva ni bila prava odločitev.
Hkrati ameriški mediji poročajo, da Pentagon zahteva več kot 200 milijard dolarjev dodatnih sredstev za financiranje vojne, kar bi lahko sprožilo politični spor v kongresu.
