Iran je zagrozil, da bo napadal energetsko infrastrukturo zaveznikov ZDA in Izraela v Perzijskem zalivu, dokler ne bo "popolnoma uničena", če bodo njegovi lastni energetski objekti še naprej tarča napadov.
Teheran je sprožil val napadov na plinske in naftne objekte po celotni regiji, potem ko je Izrael napadel iranske objekte, povezane s plinskim poljem South Pars. Iranski izstrelki so zadeli katarski industrijski kompleks Ras Laffan, eno največjih središč za predelavo utekočinjenega zemeljskega plina na svetu. Po navedbah oblasti so izbruhnili požari, a žrtev ni bilo. Katarske oblasti so iranske napade označile za resno grožnjo regionalni in globalni energetski varnosti. O novih incidentih poročajo tudi iz Perzijskega zaliva, kjer je bila ladja zadeta z neznanim izstrelkom. Posadka naj bi bila na varnem. Savdska Arabija medtem poroča, da je preprečila napad na enega od svojih plinskih obratov. V Združenih arabskih emiratih so prestregli rakete, namenjene energetskim objektom.
A to bi lahko bil šele začetek. "Sovražnika opozarjamo, da je z napadom na energetsko infrastrukturo Islamske republike Iran storil veliko napako," je po poročanju tiskovne agencije Fars, povezane z Revolucionarno gardo, dejal predstavnik iranskega vojaškega vrha.
"Če se bo to ponovilo, se napadi na vašo in infrastrukturo vaših zaveznikov ne bodo ustavili, dokler ne bo popolnoma uničena," je dodal in poudaril, da bo iranski odgovor "veliko hujši" od dosedanjih napadov.
Izrael prvič iransko mornarico napadel v Kaspijskem morju
Izraelska vojska je danes sporočila, da je v okviru sredinega prvega napada na iransko mornarico v Kaspijskem morju zadela več iranskih ladij. Napad je označila za enega svojih najpomembnejših od začetka vojne z Iranom konec februarja, rekoč da so zmogljivosti islamske republike v tem morju v veliki meri onesposobili.
Izraelska vojska je po lastnih navedbah v Kaspijskem morju med drugim ciljala iranske ladje, opremljene z raketnimi sistemi, protipodmorniškimi raketami in sistemi za zračni nadzor, ter podporna in patruljna plovila. Zadela je tudi pristaniški poveljniški center iranske mornarice.
Po besedah tiskovnega predstavnika vojske, podpolkovnika Nadava Šošanija je Izrael s tem prvič v svoji zgodovini napadel iranske zmogljivosti v Kaspijskem morju, ki da jih je tudi onesposobil. Dodal je, da so sicer v zadnjih 36 urah skupno napadli več kot 200 ciljev po vsem Iranu.
Usmrtitve protestnikov
Iranske oblasti so medtem usmrtile tri protestnike, ki so bili obsojeni zaradi umora dveh policistov med množičnimi protivladnimi protesti januarja. Po navedbah iranskega pravosodja so bili spoznani za krive tudi "vojne proti Bogu" ter sodelovanja z Izraelom in ZDA.
Protesti so se sprva začeli zaradi slabih gospodarskih razmer, nato pa prerasli v širše protivladno gibanje. Po podatkih organizacije HRANA naj bi bilo v protestih ubitih več kot 6.400 ljudi, poleg tega pa še otroci, civilisti in pripadniki varnostnih sil. Organizacija še vedno preiskuje več kot 11.000 primerov po nasilnem zatrtju protestov.
Medtem se nadaljujejo napadi. V Izraelu je zaradi raketnega napada umrl 30-letni tuji delavec. Na Zahodnem bregu pa so zaradi padajočih ostankov izstrelkov umrle tri Palestinke, več ljudi je bilo ranjenih.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k takojšnji ustavitvi napadov na civilno infrastrukturo, zlasti na energetske in vodne objekte, ter k umiritvi razmer.
V iranskem napadu poškodovana izraelska naftna rafinerija v Haifi
Po raketnem napadu je bila poškodovana naftna rafinerija v Haifi. Minister za energijo Eli Cohen je zatrdil, da v napadu "ni bila povzročena večja škoda na infrastrukturnih objektih", poroča Times of Israel. Po navedbah izraelske vojske so udarce v naftni rafineriji povzročili padajoči delci po prestrezanju iranske balistične rakete. Na družbenem omrežju X pa so se pojavili videoposnetki, ki prikazujejo dim, ki se dviga nad rafinerijo.
Na kraj dogodka so bile napotene reševalne ekipe, da ocenijo obseg škode, poškodovanih ni bilo, poroča CNN. Izraelska gasilska in reševalna uprava je sporočila, da ekipe na kraju dogodka izvajajo preiskave in gasijo požar, ki je izbruhnil, medtem ko druge ekipe preverjajo morebitne incidente z nevarnimi snovmi.
Rafinerije nafte skupine Bazan so eno največjih izraelskih energetskih podjetij, ki upravljajo glavni rafinerijski obrat za proizvodnjo goriva in kemikalij na območju Haifskega zaliva.
Letalski promet v kaosu
Konflikt še naprej močno vpliva tudi na letalski promet. Več letalskih družb je odpovedalo ali omejilo lete v regijo.
Cathay Pacific je do konca aprila odpovedal vse lete v Dubaj in Rijad. Tudi druge letalske družbe, med njimi British Airways, Emirates in Qatar Airways, so prilagodile urnike ali zmanjšale število letov.
Potnikom ponujajo možnost spremembe rezervacij, hkrati pa opozarjajo, da se lahko razmere hitro spremenijo.
Rast cen nafte in strah pred motnjami dobave
Cena nafte Brent je poskočila za približno štiri odstotke, ameriška nafta pa za tri odstotke. Cene ostajajo visoke, čeprav še niso dosegle vrhov iz začetka konflikta.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko nadaljnje motnje v dobavi plina in nafte povzročile širše gospodarske posledice.
Ob tem je Iran praktično zaprl Hormuško ožino, eno najpomembnejših pomorskih poti za transport nafte na svetu. To dodatno povečuje tveganje za globalno energetsko krizo in otežuje pomorski promet. Strokovnjaki opozarjajo, da je zaupanje med državami v regiji na najnižji ravni v zadnjih letih, kar povečuje nevarnost nadaljnje eskalacije.
Po poročanju državnih medijev naj bi sicer Teheran pripravljal ukrepe, s katerimi bi od držav zahteval plačilo za prehod skozi eno najpomembnejših pomorskih poti na svetu, skozi katero sicer potuje okoli 20 odstotkov globalne oskrbe z nafto.
Iranski predstavniki napovedujejo, da bi po koncu vojne lahko vzpostavili nov režim upravljanja ožine in dodatno okrepili svoj vpliv v regiji.
Med predlogi je tudi zakon, po katerem bi države za uporabo pomorske poti plačevale dajatve za prevoz blaga, energentov in hrane.
ZDA so medtem predlagale zaščito ladijskega prometa z vojaškimi ladjami, kar pa so evropske zaveznice zavrnile.
Grožnje ZDA in politični spori
Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na iranske napade ostro opozoril, da bodo ZDA v primeru nadaljnjih napadov na Katar uničile celotno plinsko polje South Pars.
V ZDA pa se medtem poglabljajo politična nesoglasja glede vojne. Nekdanji vodja protiterorističnega centra Joe Kent, ki je nedavno odstopil, je dejal, da napad na Iran in ubijanje njegovega vodstva ni bila prava odločitev.
Hkrati ameriški mediji poročajo, da Pentagon zahteva več kot 200 milijard dolarjev dodatnih sredstev za financiranje vojne, kar bi lahko sprožilo politični spor v kongresu.
Hegseth: Ves svet bi se moral zahvaliti Trumpu
ZDA nimajo natančnega časovnega okvira za končanje vojne proti Iranu, je danes izjavil ameriški obrambni minister Pete Hegseth. Opozoril je, da so jedrske ambicije iranskega režima neposredna grožnja ZDA in dodal, da bi se ves svet moral zahvaliti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.
"Ne želimo določiti dokončnega časovnega okvira," je na novinarski konferenci povedal Hegseth in ponovil, da bo o tem, kdaj se bo vojna končala, odločal predsednik Donald Trump. Pri tem je medijem očital, da želijo Američane prepričati, da se premikajo proti večni vojni.
"Nič ne bi moglo biti dlje od resnice," je nadaljeval in dodal, da cilji ZDA v vojni ostajajo nespremenjeni. Ponovil je, da si ameriške sile prizadevajo uničiti iranske zaloge raket, njihovo mornarico in Teheranu trajno preprečiti možnost pridobitve jedrskega orožja.
"Režim, ki noče opustiti svojih jedrskih ambicij, ni le regionalni problem, temveč neposredna grožnja Ameriki," je opozoril. Ob tem je poudaril, da bi se ves svet moral zahvaliti Trumpu, vključno z "nehvaležnimi zavezniki v Evropi", navaja britanski BBC.
ZDA so po navedbah Hegsetha doslej zadele že več kot 7000 ciljev v Iranu in poškodovale oziroma potopile najmanj 120 iranskih vojaških plovil. Dodal je, da se je število izstreljenih raket in dronov proti ameriškim silam od začetka konflikta znižalo za 90 odstotkov.
Na vprašanje o poročanju časnika Washington Post, da naj bi Pentagon zaprosil za več kot 200 milijard dolarjev dodatnih sredstev za financiranje vojne v Iranu, je Hegseth odgovoril, da je za "ubijanje zlobnežev potreben denar".
Hegseth je še dejal, da sta bila s Trumpom prisotna, ko so v ZDA pripeljali posmrtne ostanke ameriških vojakov, ki so bili ubiti v vojni z Iranom. Njihove družine so po navedbah ministra prosile, naj se ne ustavijo, dokler delo ne bo opravljeno.
Načelnik štaba združenih poveljstev ameriških oboroženih sil, general Dan Caine, je medtem na novinarski konferenci dejal, da ameriška vojska v boju proti dronom prodira globlje v iranski zračni prostor.
Netanjahu: Iran nima več zmogljivosti ne za bogatenje urana ne za izdelavo balističnih raket
Na današnji tiskovni konferenci se je izraelski premier Benjamin Netanjahu dotaknil številnih tem. Dejal je, da je Iran "šibkejši kot kdaj koli prej", država pa da nima več zmogljivosti ne za bogatenje urana ne za izdelavo balističnih raket.
Vendar pa ni želel razkriti morebitnega časovnega okvira za konec vojne. Dejal je, da bo trajalo "tako dolgo, kot bo potrebno", vendar pa da bi se lahko končala hitreje, kot si ljudje mislijo. Izjavil je, da ima ameriško-izraelska operacija tri cilje – odstraniti jedrsko grožnjo Irana, odstraniti grožnjo balističnih raket in ustvariti pogoje, ki bodo Irancem omogočili, da "dosežejo svojo svobodo".
V želji, da bi ovrgel "lažne novice", je vztrajal, da Izrael ni vpletel ZDA v to vojno, in novinarjem povedal, da Trump sam sprejema odločitve. Dejal je, da je "Izrael v nedavnem napadu na iransko plinsko polje deloval sam", Trump pa jih je pozval, naj se "vzdržijo prihodnjih napadov".
