Letalonosilka, ki je na misijah že skoraj devet mesecev in je trenutno nameščena v Rdečem morju, kjer podpira in izvaja operacije v vojni proti Iranu, bo po poročanju Reutersa odplula proti Kreti, kjer jo čakajo popravila. Po navedbah uradnikov ni jasno, kako dolgo bo ladja, vredna 13 milijard dolarjev, ostala na Kreti.
Eden od uradnikov je povedal, da so morali oskrbeti skoraj 200 mornarjev zaradi težav z dihanjem, ko je izbruhnil požar v glavni pralnici ladje. Gasili naj bi ga 30 ur, uničenih pa je bilo več prostorov na ladji. Pentagon se na prošnjo za komentar ni takoj odzval.
Nekateri viri celo sumijo sabotažo, za katero naj bi stala posadka. Iran je sicer trdil, da je napadel letalonosilko in jo poškodoval, vendar je ameriški CENTCOM navedbe zavrnil.
The New York Times je poročal, da sta bila dva mornarja oskrbljena zaradi "poškodb, ki niso smrtno nevarne", pri čemer se je skliceval na centralno poveljstvo ameriške vojske. Po prvotnem izbruhu požara je ameriška vojska sporočila, da ladijski pogonski sistem ni bil poškodovan in da je letalonosilka v celoti operativna.
Letalonosilka, na kateri službuje več kot 4000 mornarjev, je v zadnjem času imela številne težave s straniščnim sistemom, zaradi dolge odsotnosti pa naj bi bila posadka zelo nejevoljna.
Težava s stranišči ni nova – poročilo ameriške vlade iz leta 2020 je navedlo, da je bil ladijski straniščni sistem podvržen "nepričakovanim in pogostim zamašitvam" ter da je za njegovo čiščenje potrebno redno izpiranje s kislino, kar stane 400.000 dolarjev (347.000 evrov). "Incidente z zamašitvami nemudoma obravnava usposobljeno osebje za nadzor škode in inženiring, z minimalnim izpadom," so prejšnji mesec sporočili iz mornarice.
Senator Mark Warner, podpredsednik senatnega obveščevalnega odbora, je v torek ostro kritiziral podaljšano napotitev ladje. "Ford in njegova posadka sta bila po skoraj letu dni na morju potisnjena na rob in plačujeta ceno za nepremišljene vojaške odločitve predsednika Donalda Trumpa," je dejal v izjavi.
Umik letalonosilke bi lahko pustil znatno vrzel v ameriških silah v regiji, ki pa naj bi jo zapolnil prihod druge letalonosilke – USS George HW Bush, ki se po poročanju NYT pripravlja na napotitev na Bližnji vzhod.
Ford 'nosi' več kot 75 vojaških letal, vključno z letali F-18 Super Hornet, in upravlja sofisticiran radarski sistem za nadzor zračnega prometa in navigacije.
Pred napotitvijo na Bližnji vzhod je letalonosilka sodelovala v ameriških operacijah na Karibih, kjer so ameriške sile izvedle napade na domnevne ladje za tihotapljenje drog, prestregle sankcionirane tankerje in ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.