Ustavljena nemška termoelektrarna na premog bo znova zaživela

Elektrarna Mehrum na Spodnjem Saškem, ki je v lasti češkega koncerna EPH, je prva elektrarna, ki bo ponovno začela obratovati, potem ko je zvezna vlada sredi julija sprejela zakonske spremembe, ki omogočajo ponovni zagon že ustavljenih elektrarn na premog in olje, poroča Index.hr. A kot je že predhodno poudaril nemški kancler Olaf Scholz, bo ponovni zagon že ustavljenih tovrstnih elektrarn le začasen in kratkotrajen.

Elektrarna je prenehala delovati decembra lani in je del t. i. rezerv energije, ki se lahko aktivirajo v nujnih primerih. Po besedah vodstva elektrarne lahko proizvodnja električne energije steče "vsak trenutek".

Cilj vrnitve elektrarn na premog je zmanjšanje porabe plina. Minister za finance Christian Lindner meni, da je treba plin v prihajajoči zimi varčevati za potrebe gospodinjstev in industrije, namesto za proizvodnjo elektrike.

"Ne smemo dovoliti, da bi se plinska kriza spremenila v krizo oskrbe z elektriko," je konec tedna dejal Lindner, ki tako kot krščanskodemokratska opozicija zahteva tudi ohranitev preostalih treh jedrskih elektrarn v obratovanju.

Minister za gospodarstvo in energetiko Robert Habeck meni, da se je treba pri proizvodnji električne energije odpovedati plinu, "kjer je le mogoče".

Leta 2018 se je zadnja vlada v okviru dolgoročnega boja proti podnebnim spremembam odločila, da najkasneje do leta 2038 popolnoma opusti premog kot energent, zdaj pa so zagon svojih elektrarn napovedala tudi podjetja, ki upravljajo druge elektrarne na premog. Zadnje tri še delujoče jedrske elektrarne naj bi sicer prenehale delovati do konca leta, trenutno pa potekajo intenzivni pogovori o podaljšanju njihovega obratovanja do prihodnjega leta.

Nemčija je močno odvisna od ruskega plina in oskrba prek njenega največjega plinovoda Severnega toka 1 preko Baltskega morja je trenutno na približno 20 odstotkov pričakovane ravni, kar si mnogi razlagajo kot povračilno potezo Moskve zaradi sankcij, uvedenih kot posledica invazije na Ukrajino.

Politiki so svarili pred kriznimi razmerami to in prihodnjo zimo, ko se Nemčija poskuša spoprijeti s pomanjkanjem energije. Uvedene so bile omejitve za ogrevanje javnih zgradb, vključno z bazeni in mestnimi hišami, podjetja pa so bila pozvana, naj delodajalcem dovolijo delo od doma, kolikor je to mogoče, da bi se izognili ogrevanju velikih pisarniških blokov.