Produktivnost nemških delavcev se je po uvedbi minimalne plače leta 2015 povečala, kaže ta teden objavljena raziskava britanskega University College London in nemškega inštituta IAB. V nasprotju s pomisleki pred uvedbo tega instituta se je izkazalo tudi, da uzakonitev minimalne plače ni zmanjšala zaposlenosti v Nemčiji, so ugotovili raziskovalci.
Nemčija je leta 2015 uzakonila minimalno urno postavko. Določila jo je pri 8,15 evra, od tedaj pa se je zvišala na 9,19 evra. Naslednja uskladitev je načrtovana za prihodnje leto.
Po uvedbi minimalne plače je prišlo do množičnejšega prehoda najslabše plačanih delavcev od manj produktivnih k bolj produktivnim večjim podjetjem, kjer je bilo na voljo več delovnih mest za poln delovni čas, so zaznali raziskovalci. Ta podjetja za primerljivo delo izplačujejo boljše plače.
V regijah, kjer so imeli delavci pred uvedbo najnižjega dovoljenega plačnega praga najslabše dohodke, je sicer prišlo do znižanja števila podjetij s tremi ali manj zaposlenimi, a je zraslo število povprečno velikih podjetij in povprečno število delavcev v velikih podjetjih. "To je popravilo ravnotežje med podjetji v teh regijah," so prepričani avtorji raziskave.
Nemčija je institut minimalne plače uvedla v dlje časa trajajočem obdobju gospodarske rasti, v katerem se je brezposelnost v državi znižala na okoli pet odstotkov, kar je predstavljalo najnižjo raven po letu 1990.
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.