"Dragi Jonas, glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil VEČ KOT osem vojn, se ne čutim več dolžan razmišljati izključno o miru, čeprav bo ta vedno prevladoval, ampak lahko zdaj razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike," je ameriški predsednik Donald Trump zapisal v pismu.

Dodal je, da Danska ozemlja Grenlandije ne more zaščititi pred Rusijo ali Kitajsko. Zastavil je tudi retorično vprašanje, zakaj ima Danska sploh pravico do lastništva arktičnega otoka. "Ni nobenih pisnih dokumentov, le da je tam pred sto leti pristala ladja, vendar so tam pristajale tudi naše ladje," je zapisal.
Izpostavil je še, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njegove ustanovitve, zdaj pa bi moralo zavezništvo narediti nekaj za ZDA. "Svet ni varen, če nimamo popolnega in popolnega nadzora nad Grenlandijo," je ponovil Trump.
Avtentičnost pisma je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu zadevi, norveški premier Jonas Gahr Støre pa za norveški časnik VG. Po poročanju ameriške televizije PBS News so uslužbenci ameriškega sveta za nacionalno varnost pismo posredovali več evropskim veleposlanikom v Washingtonu.
Odgovor Trumpu: Naše stališče poznate
Norveški premier je kasneje poudaril, da Nobelove nagrade za mir ne podeljuje norveška vlada, ampak neodvisen Nobelov odbor, kar da je jasno pojasnil tudi Trumpu.
Za časnik VG, ki ga povzema spletni medij Politico, pa je Støre dejal, da je Trumpovo pismo odgovor na kratko sporočilo, ki mu ga je poslal v svojem in imenu finskega predsednika Alexandra Stubba. V njem sta ameriškega predsednika pozvala k umiritvi napetosti glede Grenlandije in zaprosila za tristranski telefonski pogovor.
Kasneje je BBC razkril tudi domnevno vsebino sporočila, ki sta ga voditelja Norveške in Finske naslovila na Trumpa.
"Spoštovani gospod predsednik, dragi Donald. Glede Grenlandije, Gaze, Ukrajine in včeraj napovedanih tarif. Naše stališče do teh vprašanj poznate, menimo pa, da bi si morali vsi prizadevati za to, da bi zadeve umirili in deeskalirali. Toliko se dogaja okoli nas, da moramo držati skupaj," naj bi zapisala v odgovor na sporočilo ameriškega predsednika.
Trumpu sta predlagala tudi, da bi se slišali prek klica ter da lahko klic opravi z obema ali ločeno: "Le namignite nama, kaj si želite. Vse dobro, Alex in Jonas."
Lanska prejemnica Nobelovo nagrado izročila Trumpu
Nobelovo nagrado za mir je lani prejela vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado. Trump je večkrat javno poudaril, da bi moral nagrado prejeti on, ker je končal več vojn po svetu. Prav jutri bo sicer minilo natanko leto dni, odkar je Trump drugič zaprisegel kot ameriški predsednik. Machado je nagrado prejšnji teden med obiskom v Beli hiši izročila Trumpu.
Nobelov odbor je v nedeljo izpostavil, da je švedski izumitelj Alfred Nobel, ki je nagrado za mir predvidel v svoji oporoki, naročil, naj jo dobi tisti, ki je "naredil največ za bratstvo med narodi" in določil, kdo ima pravico do nje. "Nagrade zato ni mogoče niti simbolično prenesti ali posredovati naprej," je zapisal odbor.
























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.