15 tednov, več tisoč mrtvih, vojaki v krstah in gospodarska kriza

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek sporočil, da sta s podpredsednikom JD Vancem elektronsko podpisala dokument z Iranom, ki formalno zaključuje vojno, ki so jo ZDA začele z napadi skupaj z Izraelom 28. februarja. Dogovor je Trump v sredo znova podpisal v Versajski palači, simbolično na kraju, kjer je bil pred več kot stoletjem podpisan mirovni sporazum po prvi svetovni vojni.

Vojna je za seboj pustila uničujoče posledice. Kot poroča The New York Times, je bilo v Iranu ubitih več kot 3.000 ljudi. V Izraelu naj bi bilo ubitih 26 državljanov. Na tisoče ljudi v obeh državah je bilo ranjenih. Ameriška vojska je potrdila smrt 13 svojih pripadnikov. Spopadi so se razširili tudi v sosednje države, v Libanonu je bilo po podatkih tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva ubitih okoli 3.700 ljudi.

Posebej odmeven je bil ameriški raketni napad na iransko šolo že prvi dan vojne, v katerem je po navedbah iranskih oblasti umrlo najmanj 175 civilistov. Ob človeških žrtvah je vojna močno prizadela tudi infrastrukturo – v Iranu je bilo poškodovanih in uničenih na stotine šol in zdravstvenih ustanov.

Gospodarske posledice so prav tako ogromne. Po prvih ocenah skupni stroški vojne za ZDA znašajo najmanj 132 milijard dolarjev (okoli 115 milijard evrov). V znesek so vključeni vojaški izdatki, višje cene energentov in surovin ter posledični dvig obrestnih mer. Pentagon je prejšnji mesec stroške ocenil na približno 29 milijard dolarjev (približno 25 milijard evrov), pri čemer v izračun niso vključena popravila poškodovanih ameriških vojaških baz na Bližnjem vzhodu.

Vojna je močno vplivala tudi na svetovne energetske trge. Zaradi napadov v Hormuški ožini, eni ključnih pomorskih poti za transport nafte, so cene nafte močno poskočile. V ZDA so se cene goriva dvignile s povprečnih 2,98 dolarja (2,59 evra) na galono na skoraj štiri dolarje, kar pomeni občutno višje stroške za gospodinjstva.

Podražitve goriva so sprožile verižno reakcijo tudi v drugih panogah, dražji so tako postali letalski prevozi, transport blaga in številne osnovne dobrine, navaja The New York Times. Motnje v pomorskem prometu so vplivale tudi na preskrbo s surovinami za gnojila, kar bi lahko po opozorilih ekonomistov povzročilo dodatno rast cen hrane in povečalo tveganje za lakoto v revnejših delih sveta.