'V 24 letih službe še nikoli nisem dobil takšnega ukaza'

Alarm se je oglasil 2. marca ob 12.33, ko je bil Valentinos Pangalos, dolgoletni uslužbenec ciprske civilne zaščite, na letališču v Pafosu pozvan, naj aktivira sirene za izredne razmere. Radarji so zaznali sumljiv objekt, domnevno dron z eksplozivom, ki je letel proti letališču. Objekt so zaznali le nekaj ur po tem, ko je iranski dron tipa Shahed treščil v hangar britanske vojaške baze RAF Akrotiri.

"V 24 letih službe še nikoli nisem dobil takšnega ukaza. Bilo je zelo intenzivno," je dejal Pangalos za Guardian. Letališče so morali takoj evakuirati.

Ameriški napadi na Iran in povračilni ukrepi iranskega režima so Cipru, ki leži na robu Bližnjega vzhoda, prinesli varnostne razmere, kakršnih država ni doživela že desetletja. Zadnjič je bila država v podobni napetosti leta 1974, ko je po poskusu združitve z Grčijo Turčija napadla otok in zasedla severni del.

Od takrat je v turškem delu Cipra še vedno nameščenih okoli 35.000 turških vojakov.

Telefoni v operativnem centru civilne zaščite v Nikoziji so po napadu skoraj neprekinjeno zvonili, nadaljuje Guardian. Ljudje so spraševali, kje so najbližja zaklonišča in kako naj ravnajo v primeru napada. Najbolj zaskrbljeni so starejši prebivalci, ki se še spominjajo turške invazije in razseljevanja prebivalstva.

Skrb pa je smiselna tudi glede na težave, ki jih priznavajo na Cipru. Sistem je podhranjen, skoraj 20 odstotkov zaklonišč je neuporabnih. Vodja ciprske civilne zaščite Maria Papa priznava, da je kriza razkrila številne pomanjkljivosti. Po njenem mnenju so nujne izboljšave na vseh ravneh – od zaklonišč do števila zaposlenih in infrastrukture.

Po podatkih notranjega ministrstva je na Cipru registriranih približno 2.480 zaklonišč, vendar jih je kar 480 neprimernih, nedostopnih ali pa sploh ne obstajajo.

Številni prebivalci so ob iskanju najbližjega zavetja ugotovili, da so ta v resnici le stare garaže ali kleti v slabem stanju.

Ciprski predsednik Nikos Christodoulides je priznal, da država na krizo ni bila ustrezno pripravljena. Vlada je zato napovedala imenovanje nacionalnega koordinatorja za krizne razmere po evropskih standardih ter pripravo zakonodaje, ki bi spodbujala gradnjo zaklonišč v novih stanovanjskih zgradbah.

Napetost na otoku povečujejo tudi vojaške aktivnosti. V zadnjih dneh so okoli Cipra opazili evropske vojaške ladje in lovska letala, ki naj bi varovala otok pred morebitnimi napadi. A za številne prebivalce to ni pomirjujoče.

"Ne bom skrivala – strah me je," pravi Yiota Andreou, 67-letna lastnica slaščičarne v Nikoziji, ki živi blizu ameriškega veleposlaništva. "Če smo res tako varni, zakaj je okoli nas toliko vojaških ladij? Grozno je tudi, da so zaklonišča v takšnem stanju."

Za mnoge je pokazatelj, da ljudje pristojnim ne verjamejo, ko govorijo, da so varni, tudi podatek, kako hitro so prebivalci ob izbruhu krize praznili trgovinske police. Med njimi je tudi opozicijski politik Stefanos Stefanou: "Sistem očitno ne deluje. Ljudje se bojijo tega, kar vidijo in slišijo."