Umrla je Rosita, 'čudežna dojenčica', rojena na drevesu

Ko je reka Limpopo na jugu Mozambika februarja 2000 prestopila bregove, je umrlo na stotine ljudi, stotisoči pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove.

Visoko noseča Carolina Cecilia Chirindza je bila ena od tistih, ki ji je komaj uspelo priti na varno.

"Bila je nedelja popoldne, okoli četrte ure, in voda je začela naraščati," je njene besede pozneje v letu 2000 citiral Rdeči križ. "Voda je prihajala vse bliže hiše, zato smo se, tako kot vsi ostali v vasi, odpravili proti drevesom. Svoja dva majhna otroka sem si dala na hrbet in poskušala splezati. Bilo je zelo težko," je pripovedovala.

15 ljudi je na drevesih ždelo in čakalo kar štiri dni. "Molili smo in molili. Nismo imeli ničesar za jesti, otroci so jokali, a ničesar nismo mogli storiti."

1. marca v zgodnjih jutranjih urah je Carolina začela rojevati in kar na drevesu rodila deklico Rosito. Kmalu zatem ju je opazil južnoafriški vojaški helikopter, ki je pomagal pri reševalnih akcijah, in ju po vitlu prepeljal na varno. Prizor je hitro obšel svet in postal ena najbolj prepoznavnih podob katastrofalnih poplav v Mozambiku na prelomu tisočletja.

Rosita, ki je postala znana kot "čudežni dojenček," je odraščala v Chibutu in srednjo šolo zaključila na podeželju, kjer se je rodila. Pred petimi leti je tudi sama rodila hčerko.

V ponedeljek pa je Rositina sestra Celia Salvador za BBC potrdila novico o njeni smrti po dolgotrajni bolezni. Stara je bila komaj 25 let. "Zelo sem žalostna. Umrla je zaradi bolezni, ki je ne morem razložiti," je dejala.

Po navedbah drugih družinskih virov se je Rosita že več let borila s slabokrvnostjo. Zaradi poslabšanja stanja je bila več kot dva tedna v bolnišnici, v ponedeljek zjutraj pa je umrla.

"Moj Bog. Zelo slabe novice. Bila je simbol vseh deklet v Mozambiku. Zato izrekam sožalje vsem Mozambičanom, še posebej dekletom," je za BBC dejal predsednik Mozambika Daniel Chapo.

Sožalje je izrazil tudi predsednik občinskega sveta Chibuta Henriques Albino Machava. "Rosita Mavuiango se je rodila 1. marca 2000 na drevesu med uničujočimi poplavami, ki so opustošile regijo, in postala simbol odpornosti in upanja. Rešil jo je južnoafriški pilot, njena zgodba pa se je razširila po vsem svetu. Pozneje je zastopala Mozambik na obiskih po Evropi in Ameriki, spremljal pa jo je takratni predsednik republike Joaquim Chissano. V tem trenutku žalovanja izrekam iskreno sožalje žalujoči družini in zagotavljam, da občina zagotavlja vso potrebno podporo za dostojanstveno organizacijo pogrebnih slovesnosti. Rosita bo za vedno ostala simbol premagovanja stisk in ponos vseh prebivalcev Chibuta," je zapisal.

Politični analitik Charles Mangwiro pa je njeno smrt označil kot alarm za vlado in poziv k izboljšanju storitev v državnem zdravstvenem sistemu. "Ne morete pričakovati, da boste preživeli, če pa se zdravstveni delavci vsak dan pritožujejo nad plačami, ki jim jih mesece ne izplačujejo, in nad pomanjkanjem osnovnih potrebščin, kot so sanitetni material in antibiotiki."

Kljub temu da so v zadnjih letih zaposlili več zdravstvenih delavcev, je zdravstveni sistem v Mozambiku namreč še vedno preobremenjen, primanjkuje pa jim tudi osnovnih zdravil in opreme.

Spomnimo, med januarjem in marcem 2000 so Mozambik prizadele izjemno močne padavine, povezane s tropskimi cikloni, predvsem s ciklonom Eline. Močno je deževalo – ne le v Mozambiku, pač pa tudi v sosednjih državah (Zimbabve, Južna Afrika, Bocvana), od koder se v Mozambik izlivajo velike reke. Najbolj so poplavljale reke Limpopo, Save in Incomati.

Hudo prizadeti so bili jug in osrednji del države, vključno z območji okoli mesta Xai-Xai in delno tudi prestolnica Maputo. Ocenjuje se, da je umrlo okrog 800 ljudi, več kot 500.000 ljudi je izgubilo dom ali je bilo razseljenih. Uničen je bil velik del kmetijskih zemljišč, pojavili so se izbruhi kolere in malarije zaradi stoječe vode in slabih sanitarnih razmer. Uničena je bila infrastruktura – ceste, mostovi, železnice, šole.

Svet je dogajanje spremljal tudi prek dramatičnih posnetkov reševanj s helikopterji, kjer so ljudi reševali s streh dreves in hiš. Pomagali so Združeni narodi, Rdeči križ, EU, Južna Afrika in številne druge države ter organizacije. Dogodek je postal simbol pomen hitrega humanitarnega posredovanja.