V Abu Dabiju zaključen prvi dan pogovorov med Rusijo in Ukrajino

"Za danes so pogajanja končana," je v Abu Dabiju povedala Diana Davitjan, predstavnica vodje ukrajinske pogajalske delegacije Rustema Umerova. Dodala je, da "je načrtovano", da se bodo pogovori nadaljevali jutri, ni pa povedala ničesar glede vsebine.

Viri blizu pogajanj so povedali še, da so tristranski pogovori trajali približno pet ur, kot je že pred začetkom napovedal Umerov, pa so vključevali tudi zasedanja ločenih delovnih skupin – prav tako v tristranskem formatu.

Vodja ukrajinske delegacije in nekdanji obrambni minister je po današnjih pogovorih na omrežju X zapisal, da so bili "vsebinski in produktivni, osredotočeni na konkretne korake in praktične rešitve".

Ukrajino v Abu Dabiju poleg Umerova zastopa več bližnjih sodelavcev predsednika Volodimirja Zelenskega, delegacijo Rusije po njegovih besedah sestavljajo "visoki vojaški uradniki", ZDA pa posebni odposlanec Steve Witkoff, zet predsednika Donalda Trumpa Jared Kushner, sekretar ameriške vojske Daniel Driscoll in general Alexus Grynkewich, vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi.

Umerov je pred tem ob začetku dvodnevnih pogovorov ponovil, da si Kijev prizadeva za pravičen in trajen mir. Iz Moskve pa so sporočili, da se bo vojna nadaljevala, dokler Ukrajina ne bo pristala na njihove pogoje.

Ukrajinski in ruski pogajalci bi se morali na drugem krogu pogovorov o končanju vojne, ki so jih ob posredovanju ZDA začeli konec januarja v prestolnici Združenih arabskih emiratov, sicer sestati že v nedeljo, vendar so pogajanja preložili zaradi prilagajanja urnikov vseh treh strani, so pojasnili v Moskvi.

Eno ključnih odprtih vprašanj na poti do morebitnega mirovnega dogovora je še vedno vprašanje ozemlja. Rusija namreč zahteva, da se ukrajinske sile umaknejo iz Donbasa na vzhodu Ukrajine, ki ga sicer nadzoruje le delno. Tovrstne zahteve so v Kijevu že večkrat zavrnili.

Države članice EU so danes sicer dosegle dogovor o predlogu posojila Ukrajini v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026-27. Od tega bo 60 milijard evrov namenjenih za vojaško, 30 milijard evrov pa za makrofinančno pomoč Kijevu. Zdaj se bo Svet EU, v katerem so zastopane članice, o predlogu pogajal z Evropskim parlamentom.

Kot so pojasnili na Svetu, bo 60 milijard evrov namenjenih za naročanje vojaške opreme in podporo naložbam v zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije, 30 milijard evrov pa bo EU Ukrajini zagotovila za podporo proračunu.

Glede pogojev za naročanje vojaške opreme, kar je bil najtrši oreh v pogajanjih med članicami, so se dogovorili, da bo načeloma dovoljeno zgolj naročanje opreme od podjetij iz EU in Ukrajine. Če določen proizvod ne bo na voljo, pa ga bo mogoče kupiti tudi v tretjih državah, kot so ZDA. Tako bo mogoče iz teh sredstev na primer financirati tudi nakupe ameriških sistemov zračne obrambe patriot.

Tretje države, ki imajo z EU sklenjene posebne sporazume o varnosti in obrambi, pa se bodo lahko pridružile tudi samemu mehanizmu zagotavljanja orožja, financiranega s posojilom. To bodo lahko države, kot je Velika Britanija, storile, če bodo plačale pravičen delež obresti.

Finančno in gospodarsko pomoč bodo sicer unija Ukrajini izplačevala na podlagi njenih potreb, določenih v strategiji financiranja, ki jo bo pripravil Kijev, odobriti pa jo bosta morala Evropska komisija in članice unije. Vezana bo na stroge pogoje, kot je upoštevanje vladavine prava, vključno z bojem proti korupciji, so zapisali. Posojilo bo morala Ukrajina odplačati, šele ko ji bo Rusija povrnila vojno škodo.

Sredstva za posojilo bo EU pridobila z zadolževanjem na kapitalskih trgih, pri čemer bodo stroški obresti, ki naj bi znašali okoli tri milijarde na leto, pokriti iz evropskega proračuna. To ne bo vplivalo na prispevke Madžarske, Slovaške in Češke v proračun, saj so se odločile, da pri posojilu ne bodo sodelovale. Današnja odločitev je bila namreč sprejeta v okviru okrepljenega sodelovanja 24 držav članic brez omenjene trojice, so navedli na Svetu EU.

"Današnji dogovor kaže, da EU še naprej odločno podpira Ukrajino in njene prebivalce. To novo financiranje bo omogočilo odločno odpornost države pred rusko agresijo. Obenem pa pošiljamo močno sporočilo, da je treba spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost držav v skladu z mednarodnim pravom," je ob dogovoru članic povedal ciprski finančni minister Makis Keravnos.

Ciprsko predsedstvo Sveta EU si bo zdaj prizadevalo, da bi čim prej dosegli dogovor z Evropskim parlamentom, da bi lahko Evropska komisija prvi obrok posojila Ukrajini izplačala v začetku drugega četrtletja.

Dogovor o nadaljnji podpori Ukrajini s posojilom v višini 90 milijard evrov za letošnje in prihodnje leto so sicer voditelji članic EU dosegli na decembrskem vrhu, komisija pa je nato predlog pravne podlage za izvedbo posojila predstavila sredi januarja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta pozdravila današnji dogovor držav članic.

Latvijska premierka Evika Silina in estonski predsednik Alar Karis sta se danes zavzela za večjo vlogo Evrope v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini in pozvala k imenovanju posebnega odposlanca, ki bi znova vzpostavil stike z Rusijo. V zadnjem času se sicer krepijo pozivi, naj se Evropa aktivneje vključi v pogovore med Kijevom in Moskvo.

Silina in Karis sta v ločenih intervjujih za televizijo Euronews menila, da bi se morala EU aktivneje vključiti v mirovne pogovore, ki ob posredovanju ZDA potekajo med Ukrajino in Rusijo.

Latvijska premierka je dejala, da mora Evropa biti za pogajalsko mizo, in opozorila, da so Ukrajinci že začeli pogovore. "V diplomaciji je pomembno govoriti, vendar mora Rusija ostati izolirana in pod sankcijami," je dejala ob robu svetovnega vladnega vrha v Dubaju.

EU bi po njunem morala imenovati posebnega odposlanca, ki bi znova odprl diplomatske kanale z Rusijo v okviru tekočih pogajanj.

Oba sta poudarila, da bi moral vsak stik z Rusijo potekati v posvetovanju z Ukrajino, pri čemer sta menila, da bi moral biti odposlanec, ki bi bil imenovan, oseba, glede katere obstaja soglasje.

Silina je kot možne evropske predstavnike omenila francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemškega kanclerja Friedricha Merza, poljskega premierja Donalda Tuska in britanskega premierja Keira Starmerja. Merz sicer nasprotuje neposrednim pogajanjem z Moskvo.

Estonski predsednik ni želel navesti imen, je pa poudaril, da bi moral odposlanec biti iz velike evropske države in uživati verodostojnost "na obeh straneh".

Njune izjave po poročanju Euronewsa odražajo spremembe v strateškem razmišljanju Evrope glede Rusije, potem ko je bila izključena iz neposrednih pogovorov v mirovnih pogajanjih, ki jih vodijo ZDA.

Francoski predsednik Macron je v začetku tedna dejal, da se je delo za imenovanje posebnega odposlanca "na tehnični ravni" že začelo, kar je podprla tudi italijanska premierka Giorgia Meloni.

Kremelj je sporočil, da pozive nekaterih evropskih držav k nadaljevanju dialoga z Rusijo ocenjuje kot pozitivne.

V ruskem zračnem napadu na mesto Družkivka na vzhodu Ukrajine je bilo danes ubitih najmanj šest ljudi, so sporočile regionalne oblasti in dodale, da naj bi bila zadeta tržnica. V napadih z droni, ki sta jih minulo noč izvedli tako ruska kot ukrajinska stran, pa so bili v regijah Dnipropetrovsk in Lugansk ubiti štirje ljudje.

Guverner doneške regije Vadim Filaškin je na Telegramu sporočil, da je bilo v ruskem napadu v mestu Družkivka, katerega zavzetje je ključno za napredovanje ruskih sil, ubitih najmanj šest ljudi, še ena oseba je bila ranjena. Kot je dejal, so Rusi mesto obstreljevali s kasetnim strelivom in neposredno zadeli tržnico, kjer je zjutraj vedno veliko ljudi.

V napadih ruskih in ukrajinskih dronov na vzhodu Ukrajine pa so bili minulo noč ubiti štirje ljudje, so danes sporočili uradniki obeh sprtih strani.

"V napadu na okrožje Sinelnikivski sta umrla 68-letna ženska in 38-letni moški," je na Telegramu zapisal vodja ukrajinske regionalne uprave Dnipropetrovska Mikola Lukašuk. Lokalna proruska vlada v Lugansku pa je sporočila, da je ukrajinska vojska izstrelila dron, ki je zadel vozilo in ubil dva človeka.

Ukrajinska vojska je sicer sporočila, da je zračna obramba ponoči skupno sestrelila 88 od 105 ruskih dronov. Ruska zračna obramba pa je po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi sestrelila 24 ukrajinskih dronov nad več ruskimi regijami.