Turška policija je v zadnjih dneh pridržala 225 ljudi, med njimi akademike, učitelje in aktiviste, ki jih oblasti sumijo povezav z militantnimi skupinami, kot je Islamska država (Islamic State). Med pridržanimi je tudi 79-letni okoljski aktivist. Ankara je prepovedala javna zbiranja, tiskovne konference, izpite in celo obešanje plakatov, za varovanje prestolnice pa mobilizirala približno 40.000 policistov, poroča Politico.
Dodatne polemike je sprožila odločitev turških oblasti, da številnim neodvisnim novinarjem brez pojasnila zavrnejo akreditacijo za vrh Nata, ki bo potekal 7. in 8. julija. Po navedbah Uraza Kasparja, novinarja in člana nacionalnega odbora Mednarodnega inštituta za tisk (IPI), so med zavrnjenimi predvsem novinarji medijev, kritičnih do Erdoganove oblasti.
V Natu poudarjajo, da se pri akreditacijah zanašajo na presojo države gostiteljice, obenem pa priznavajo, da je svoboden dostop medijev do dogodka ključnega pomena. Organizacije za svobodo medijev opozarjajo, da takšen pristop zavezništva ne odvezuje odgovornosti za zaščito demokratičnih standardov. "Vsak zavrnjeni novinar si zasluži jasen, specifičen in pregleden razlog za zavrnitev," poudarja Kaspar.
IPI je danes skupaj s 14 organizacijami za svobodo tiska poslal pismo generalnemu sekretarju Marku Rutteju, v katerem Nato poziva, naj ponovno preuči akreditacije.
Kritični so tudi pri Human Rights Watch, kjer menijo, da bi moral Nato jasno obsoditi represivne ukrepe pred vrhom. Podobno opozarjajo nekateri diplomati znotraj zavezništva, ki poudarjajo, da vrh ne bi smel postati izgovor za zatiranje civilne družbe, navaja Politico.
Turčija ostaja ena najslabše uvrščenih članic Nata glede svobode medijev. Po indeksu organizacije Novinarji brez meja (Reporters Without Borders) zaseda 163. mesto med 180 državami, hkrati pa ima eno najvišjih stopenj zaprtih novinarjev v Evropi; pred njo sta le Azerbajdžan in Rusija.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.