Avstralci na referendumu zavrnili večje pravice Aboriginov

Čeprav štetje glasov še poteka, je namestnik predsednika vlade Richard Marles že priznal poraz in za avstralsko javno televizijo ABC povedal, da "Avstralci niso glasovali za spremembo ustave," poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na današnjem referendumu je bilo okoli 18 milijonov volivcev povabljenih, da z da ali ne odgovorijo na vprašanje, ali se strinjajo z dopolnilom ustave iz leta 1901 o priznanju aboriginov in prebivalcev otokov v Torresovi ožini kot avtohtonih prebivalcev.

Ob tem bi s spremembo ustave, če bi bila sprejeta, vzpostavili tudi stalno posvetovalno telo staroselcev, ki bi parlamentu in vladi svetovalo pri zadevah, ki jih neposredno zadevajo.

Kljub podpori levosredinske vlade premierja Anthonyja Albaneseja je kampanja v prid sprememb že mesece zaostajala v javnomnenjskih raziskavah, zato je bil poraz pričakovan. Da bi spremembo ustave sprejeli, bi bila potrebna dvojna večina, tako na ravni države kot zveznih držav.

Avtohtoni prebivalci Avstralije so medtem izrazili jezo in žalost, ker je avstralska belopolta večina zavrnila poziv k prepoznavanju krvave kolonialne preteklosti svoje države in možnost odprave krivic.

Predstavnik avtohtone skupnosti in sindikalist Thomas Mayo je kritiziral vodenje kampanje proti spremembi, ki jo je med drugim podprl vodja konservativne opozicije Peter Dutton. Obtožil jih je laganja ter širjenja dezinformacij, kar "bi v demokraciji moralo imeti posledice".

Širjenje dezinformacij pred referendumom

Podpora referendumu, prvemu po tistem, na katerem so volivci leta 1999 zavrnili predlog o ustanovitvi republike, je v zadnjih nekaj mesecih upadla, po ocenah poznavalcev tudi zaradi širjenja dezinformacij. Med kampanjo so namreč še posebej na omrežju X zabeležili njihov velik porast, širili pa so jih nasprotniki, da bi prestrašili volivce. Trdili so, da bo posvetovalno telo odvzelo lastnikom zemljišč njihovo lastnino in da gre za zaroto Združenih narodov, da bi država postala totalitarna republika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podporniki so prepričani, da bo dopolnilo omogočilo popravo neenakosti, katerih žrtve so staroselci, čeprav vlada ne bo zavezana upoštevanju priporočil. Na drugi strani pa so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa mnogi prepričani, da bi se s tem samo še poglobil razdor med Aborigini in belimi Avstralci. To meni tudi konservativna opozicija pod vodstvom Petra Duttona, ki projektu očita tudi premalo jasnosti.

Med nasprotniki so tudi staroselci, ki menijo, da gre za brezzobi projekt, ki ne bo prinesel pravih sprememb. Organizacija Unija temnopoltih se tako npr. zavzema za popolno samoodločbo staroselcev za nadzor nad svojo zemljo in naravnimi viri.

Cilj vlade vodje laburistov Anthonyja Albaneseja je izboljšanje življenja staroselcev, ki še vedno trpijo zaradi socialne izključenosti in prikrajšanosti ter posledic kolonizacije evropskih naseljencev.

Aborigini, ki predstavljajo 3,8 odstotka od 26 milijonov prebivalcev Avstralije, veljajo za najstarejšo ohranjeno kulturo na svetu, celino pa naseljujejo že več kot 65.000 let. V avstralski ustavi niso omenjeni, šele leta 1967 pa so jih priznali za državljane.

So najbolj zapostavljen in reven del prebivalstva, katerih življenjska doba je okoli osem let krajša od državnega povprečja. Med njimi je tudi velika brezposelnost, možnost, da bodo končali v zaporu, pa je 25-krat večja.

Njihovo zatiranje in marginalizacija sta se začela konec 18. stoletja, ko so v Avstralijo prišli prvi britanski naseljenci, ki so bili večinoma kaznjenci. Sprva naj bi bilo Aboriginov milijon, danes jih je okoli 560.000.

Med letoma 1910 in 1970 so okoli 100.000 aboriginskih otrok, večinoma mešanega porekla, na podlagi zvezne zakonodaje odvzemali družinam, da bi jih "prevzgojili" v krščanskih ustanovah ali pri belih družinah. Zaradi te prisilne asimilacije se je tem t. i. ukradenim generacijam staroselcev, pa tudi njihovim potomcem in družinam, šele leta 2008 uradno opravičila vlada premierja Kevina Rudda. Istega leta je opredelila cilje za odpravo neenakosti, ki pa še daleč niso doseženi.