V Bejrutu kot na bojišču: v protestih odjeknili streli, umrl policist

Na protestih v Bejrutu se je v soboto zbralo med 5.000 in 10.000 ljudi, ki so po uničujoči eksploziji izražali jezo nad delovanjem oblasti, zahtevali reforme, odhod celotnega vladajočega političnega razreda, obenem pa so se želeli spomniti tudi žrtev torkove tragedije, v kateri je po zdajšnjih podatkih umrlo najmanj 154 ljudi.

Umrl policist, ki je padel v jašek, kamor so ga potisnili protestniki

Protesti so se sprevrgli v spopade med protestniki in policisti. Ti so uporabili gumijaste naboje in solzivec, da bi pregnali zbrane, izmed katerih so številni vdrli v več vladnih poslopij, vključno z ministrstvi za zunanje zadeve, gospodarstvo in energetiko.

Protestniki so pri tem zažigali slike predsednika države Michela Aouna, na zunanjem ministrstvu pa so celo razobesili transparent z napisom "Bejrut je prestolnica revolucije". Pozno v soboto jih je vojski uspelo pregnati iz vladnih stavb.

Po navedbah prič je bilo blizu poslopja parlamenta slišati tudi strele. Policija je za tiskovno agencijo Reuters potrdila, da je bilo v središču Bejruta uporabljeno tudi pravo strelivo, ni pa znano, s čigave strani.

Središče mesta je sicer spominjalo na bojišče – ulice so bile polne kamenja, zažganih smeti in pločevink solzivca.

Po navedbah libanonskega Rdečega križa je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, glede na poročila nekaterih medijev pa celo več kot 700. Umrl je najmanj en človek – policist, ki je padel v jašek dvigala v hotelu, kamor naj bi ga pregnali protestniki, poroča britanski BBC.

Prva vladna odstopa in napoved predloga za predčasne volitve

Libanonska ministrica za informiranje Manal Abdel Samad je danes odstopila kot prva predstavnica vlade. "Po ogromni katastrofi v Bejrutu napovedujem svoj vladni odstop," je sporočila v izjavi. Obenem se je opravičila Libanoncem, ker jim ni uspelo izpolniti njihovih pričakovanj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po odstopu libanonske ministrice za informiranje je odstopil še okoljski minister Damianos Kattar. Kot je navedel v izjavi, se je za odstop odločil v luči katastrofe, ki jo je povzročila uničujoča eksplozija v Bejrutu. Dodal je, da je izgubil upanje v režim, ki ni izkoristil danih priložnosti.

Maronitski patriarh Bešara Rai pa se je danes pridružil številnim, ki zahtevajo odstop vlade premierja Hasana Diaba. Eksplozijo bi lahko po besedah patriarha označili za zločin proti človeštvu. "Ni dovolj, da odstopi tu en poslanec in tam en minister," je v današnji molitvi povedal Rai.

Po njegovem bi morala odstopiti celotna vlada zaradi občutja Libanoncev in odgovornosti, ki jo ima, saj ni sposobna voditi naroda naprej.

Libanonski premier je sicer po eksploziji, ki je razdejala prestolnico države in razbesnela množice, napovedal predlog predčasnih volitev. "Vse politične stranke pozivam, naj se o naslednjem koraku strinjajo. Sem na strani Libanoncev, ki si želijo sprememb," je dejal v televizijskem nagovoru. Kot je še opozoril, so razsežnosti katastrofe, ki jih je doletela, večje od predstav.

"Sodelovati moramo, da ne prevladata niti nasilje niti kaos"

Medtem na mednarodni donatorski konferenci za Bejrut v organizaciji Združenih narodov in francoskega predsednika Emmanuela Macrona danes zbirajo sredstva za pomoč Libanonu po uničujoči eksploziji v prestolnici. Udeležbo je potrdilo okoli 30 predstavnikov držav in mednarodnih organizacij, med njimi tudi ameriški predsednik Donald Trump.

"Cilj danes je hitro ukrepanje in učinkovito koordiniranje naše pomoči na terenu, da gre kar se da učinkovito v roke libanonskih ljudi," je povedal Macron ob odprtju. "Sodelovati moramo, da ne prevladata niti nasilje niti kaos," je dodal ob protestih. Po njegovem je stvar oblasti, da delujejo v smeri dobrega za državo in da se odzovejo na pričakovanja libanonskega ljudstva.

Virtualne konference se med drugim udeležujejo še italijanski premier Giuseppe Conte, španski predsednik vlade Pedro Sanchez in nemški zunanji minister Heiko Maas. Ta je že pred konferenco napovedal pomoč Libanonu v višini 10 milijonov evrov. "Ljudje v Bejrutu potrebujejo našo pomoč in priložnost za upanje," je povedal Maas. Podobno je že v soboto pomoč v višini milijona evrov napovedal avstrijski kancler Sebastian Kurz.

Od Združenih narodov se konference med drugim udeležujeta koordinator ZN za nujno pomoč Mark Lowcock in generalna podsekretarka ZN Amina Mohammed. Na seznamu udeležencev je tudi libanonski premier Michel Aoun. S strani Evropske unije pa se konference udeležuje komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Slovenska vlada je odločila za nujno humanitarno pomoč Libanonu nameniti 200.000 evrov, prek mehanizma EU na področju civilne zaščite pa bo v to državo napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči.

K donacijam je danes pozval tudi papež Frančišek. Obenem je spomnil verske voditelje v Libanonu, naj vodijo z vzgledom in bodo solidarni. "Torkova katastrofa poziva vse nas, vključno z libanonskim ljudstvom, da sodelujemo za skupno dobro te ljube države," je povedal.

Libanon, ki se že tako spopada s pandemijo covid-19 in gospodarsko krizo, potrebuje neposredno pomoč, pozivajo v Parizu. Med drugim potrebuje medicinsko opremo, prehrano ter pomoč pri obnovitvi šol in bolnišnic. Francija je danes še sporočila, da je vzpostavila zračni most, preko katerega bodo dostavljali pomoč v Libanon. Napotili pa so tudi dve ladji, med drugim bojno ladjo, s katerima bodo v Libanon transportirali prehrano, so sporočili iz francoskega zunanjega ministrstva.

Spomnimo

Libanonsko prestolnico je v torek pretresla silovita eksplozija v pristanišču, ki je uničila ali poškodovala pol mesta. Eksplozijo naj bi povzročil požar v skladišču z 2.750 tonami amonijevega nitrata. Prvi izsledki preiskave pa po navedbah neimenovanih virov kažejo na malomarnost.

Približno 120 od šest tisoč ranjenih je še vedno življenjsko ogroženih, približno 60 oseb je od torka pogrešanih, poročajo iz Libanona.

Številni domovi so po eksploziji ostali brez elektrike, vse večja je zaskrbljenost nad pomanjkanjem hrane, obenem pa v državi narašča število okuženih z novim koronavirusom, kar za prenapolnjene bolnišnice predstavlja dodaten izziv.

Eksplozija je Libanon pahnila v humanitarno krizo, so opozorile tudi organizacije Združenih narodov. Država je že pred usodnim torkom doživela velik upad gospodarstva – kar 33 odstotkov delovnega prebivalstva je v zadnjih mesecih izgubilo službo, milijon Libanoncev (kar predstavlja približno 15 odstotkov vseh) je živelo pod pragom revščine.

Zdaj pa so se razmere še dodatno poslabšale. 

Brez strehe nad glavo je po eksploziji ostalo 300.000 ljudi.