65-letno Danielo Klette so v ponedeljek popoldne aretirali v stanovanjskem bloku v Berlinu. Preiskovalci so jo našli na podlagi namiga, ki so ga s strani neimenovane osebe prejeli novembra lani. Podrobnosti niso razkrili, poroča AP.
Klettejeva, ki je imela tuji potni list z lažnim imenom, se aretaciji ni upirala, je povedal vodja sektorja kriminalistične policije dežele Spodnja Saška Friedo de Vries. Njeno pravo identiteto so ugotovili s pomočjo prstnih odtisov. Med hišno preiskavo v stanovanju je policija zasegla strelivo, ne pa tudi orožja. Po besedah de Vriesa preiskovalci ne vedo, kje se je Klettejeva skrivala v zadnjih letih, prav tako ne vedo, koliko časa je bivala v stanovanju, v katerem so jo zdaj našli.
"Mnogo let se že sprašujemo, kako nekomu uspe 30 let živeti 'pod zemljo'," je dejal.
Klettejeva je ena od treh nekdanjih članov teroristične organizacije Frakcija Rdeče armade, ki jih nemška policija išče že več let. Njo, Ernsta-Volkerja Stauba in Burkharda Garwega povezujejo z 12 ropi v severni Nemčiji med letoma 1999 in 2016 ter s poskusom umora. Preiskovalci domnevajo, da ropi niso bili politično obarvani, ampak so si osumljenci z njimi financirali svoje skrivno življenje. Leta 2020 je bila trojica uvrščena na Europolov seznam najbolj iskanih kriminalcev v Evropi.
Nemške oblasti so v torek aretirale še enega moškega, a njegove identitete niso razkrili.
Klettejevo so po aretaciji prepeljali v mesto Verden na severu države, kjer ji je sodnik odredil pripor. Osumljena je sodelovanja v šestih ropih. Po besedah tožilca v Hannovru Clemensa Eimterbäumerja preiskava urada ni bila usmerjena v domnevna teroristična kazniva dejanja, povezana s članstvom Klettejeve v RAF.
Frakcija Rdeče armade je nastala ob koncu 60. let prejšnjega stoletja v Zahodni Nemčiji. Člani skupine, ki je bila razglašena za teroristično organizacijo, so med drugim nasprotovali vietnamski vojni in kapitalističnemu sistemu. Pripisujejo jim odgovornost za smrt 34 ljudi. Leta 1998 je bila skupina razpuščena.
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.