Nekdanji predsednik Radev dobil absolutno večino v bolgarskem parlamentu

Levosredinska Progresivna Bolgarija (PB) pod vodstvom Rumena Radeva je po vseh preštetih glasovnica prejela 44,6 odstotka glasov, kar pomeni, da bo v 240-članskem parlamentu osvojila približno 130 sedežev in s tem absolutno večino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na drugem mestu je glede na uradne izide, ki jih je danes objavila volilna komisija, lista GERB-SDS nekdanjega konservativnega premierja Bojka Borisova s 13,4 odstotka, tretja je liberalna proevropska koalicija PP-DB s 12,6 odstotka, poroča bolgarska tiskovna agencija BTA.

V parlament naj bi se glede na izide uvrstili še sredinsko Gibanje za pravice in svoboščine (MRF), ki ga podpirajo zlasti manjšine in je prejelo 6,7 odstotka glasov, ter skrajno desno gibanje Preporod s 4,3 odstotka.

Volilna udeležba je bila po poročanju francoskega medija Le Monde in nemškega Deutsche Welle nekaj manj kot 50-odstotna, kar je porast v primerjavi z 39 odstotki na volitvah leta 2024.

"Ljudje so zavrnili samozadovoljstvo in aroganco starih strank in niso postali žrtev laži in manipulacij. Zahvaljujem se jim za zaupanje," je dejal Radev. Obljubil je, da bo zgradil "močno Bolgarijo v močni Evropi".

62-letni Radev, ki je zaradi kandidature kot prvi predsednik po letu 1990 predčasno zapustil položaj, po poročanju BBC velja za pragmatičnega politika, nagnjenega k proruskim stališčem, ki je večkrat kritiziral sankcije EU proti Moskvi.

Nekdanji vojaški pilot in generalmajor je obljubil, da bo državo popeljal iz kronične politične krize, potem ko so se Bolgari v nedeljo podali na že osme volitve v petih letih in sedme predčasne. Mnogi ga vidijo kot edinega, ki bi lahko najrevnejšo članico EU, ki jo pesti korupcija, popeljal v nov začetek. Sam se predstavlja kot zagovornik revnih in vztraja, da pooseblja nezaupanje do elit in oligarhov, poroča AFP.

V kampanji se je sicer osredotočil predvsem na notranjo politiko, glede evropskih vprašanj pa se opredeljuje bolj dvoumno. Na eni strani je hvalil koristi, ki jih je Bolgarija pridobila s članstvom v EU, hkrati pa nasprotuje vojaški pomoči Kijevu in poziva k dialogu z Rusijo. Prav tako je kritiziral prizadevanja EU, da bi se otresla odvisnosti od ruske nafte in plina.

"Močna Bolgarija in močna Evropa potrebujeta tudi kritično mišljenje in pragmatičnost. Evropa je postala žrtev lastnih ambicij, da bi bila moralna voditeljica v svetu z novimi pravili," je dejal v nedeljo zvečer po objavi prvih izidov vzporednih volitev, ko je že kazalo na zmago njegove koalicije.

Radev, ki je bil rojen leta 1963 v Dimitrovgradu, je diplomiral na elitni ameriški letalski vojni akademiji in kasneje postal poveljnik bolgarskih zračnih sil. V politiko se je podal leta 2016 in istega leta zmagal na predsedniških volitvah. Pet let kasneje je bil ponovno izvoljen na položaj.

Najverjetnejši novi bolgarski premier sicer nima uglajenosti izkušenih komunikatorjev, vendar pa kot resen politik, poročen mož z dvema otrokoma in izjemno domoljuben, navdušuje volivce tudi s skromnim življenjskim slogom in zagovarjanjem tradicionalnih družinskih vrednot, navaja AFP.

Na parlamentarnih volitvah, že osmih od leta 2021 in sedmih predčasnih, potem ko je decembra lani odstopila zadnja manjšinska vlada, je 34.742 ljudi glasovalo za možnost "Nikogar ne podpiram". Ta opcija je po navedbah Tanjuga prejela večjo podporo državljanov kot 15 strank, ki so sodelovale na volitvah in niso prestopile štiriodstotnega parlamentarnega praga.