V izjavi predsedujoče med drugim piše, da so udeleženci srečanja izrazili globoko zaskrbljenost zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Hkrati pa omenja tudi "različna stališča nekaterih članic glede razmer v regiji Zahodne Azije/Bližnjega vzhoda", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iranski zunanji minister Abas Aragči, čigar država pripada Brics, je na novinarski konferenci posebej izpostavil eno članico, ne da bi pri tem izrecno omenil Združene arabske emirate (ZAE), rekoč, da je blokirala dele ministrske izjave. Pri tem ji je očital "poseben odnos z Izraelom".

Teheran je po poročanju Reutersa želel, da skupina obsodi ameriško-izraelsko vojno proti Iranu, in obtožil ameriškega zaveznika ZAE neposredne vpletenosti v vojaške operacije proti islamski republiki.
V skladu z izjavo indijskega predsedstva so udeleženci poudarili, da je potrebna hitra rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Poudarili so tudi potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in zagotavljanju neoviranega prehoda po mednarodnih plovnih poteh.
Od začetka vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja je namreč Iran praktično zaprl za prevoz energentov pomembno Hormuško ožino.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je danes pozval k temu, da bi trenutno veljavna premirja na Bližnjem vzhodu pretvorili v dokončno prekinitev sovražnosti. "Najpomembneje je zdaj končati sedanjo vojno," je Lavrov dejal na novinarski konferenci ob robu srečanja v New Delhiju.
Pri tem je zagovarjal vzpostavitev regionalne stabilizacijske strukture, da bi se izognili novim krizam na tem območju, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Ena od tem zasedanja so bile tudi razmere v Gazi. Kot izhaja iz dokumenta, so udeleženci med drugim ponovili, "da je Gaza neločljiv del zasedenega palestinskega ozemlja", še poroča dpa.
Brics je kratica za začetne črke prvih petih članic skupine Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko. Članice so tudi Savdska Arabija, Iran, Egipt, Etiopija, ZAE in Indonezija. Skupina Brics združuje okrog 46 odstotkov svetovnega prebivalstva in skupaj predstavlja skoraj 40 odstotkov svetovnega BDP.


























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.