V Bruslju dogovor za dvotirni pristop do Turčije in o sankcijah proti Minsku

Osrednja tema prvega dne vrha EU so bili v četrtek pričakovano odnosi unije s Turčijo, pri čemer je že tako težavno iskanje konsenza še zapletla ciprska blokada sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji. V Nikoziji so v zameno zahtevali sankcije proti Turčiji zaradi vrtanja v ciprski izključni gospodarski coni.

Že tako napete odnose unije z najstarejšo kandidatko za članstvo so namreč pred meseci močno zaostrile raziskave morskega dna, s katerimi želi Turčija najti nafto in plin. Turčija trdi, da raziskuje v svojem epikontinentalnem pasu, Grčija in Ciper pa, da posega v njuni izključni gospodarski coni.

Grčija in Ciper sta tako zahtevali odločen odgovor EU. Voditelji so se na vrhu EU dogovorili o "dvojni strategiji", "dvotirnem pristopu", ki daje priložnost dialogu, obenem pa napoveduje trdnost za zavarovanje evropskih vrednot in solidarnosti, je na novinarski konferenci po koncu prvega dne zasedanja poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Najpozneje decembra bodo voditelji znova preučili odnose s Turčijo, je še izpostavil.

"Pričakujemo, da se bo Turčija vzdržala enostranskih dejanj. Če se ne bo, bomo uporabili vse razpoložljive možnosti," pa je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slednje sicer ni tisto, kar želijo, želijo namreč pozitiven odnos, ki bi omogočil krepitev carinske unije in sodelovanja na področju migracij, je dodala.

EU ima tako dva nabora orodij. Prvega, ki vključuje tudi možnost sankcij, ne želi uporabiti. Zavzema se za drugi nabor, ki vključuje konstruktivno sodelovanje, je ponazorila von der Leynova. Je pa sedaj po njenih besedah na potezi Turčija.

Voditelji so sicer v sklepih zapisali, da je razvoj sodelovalnega in vzajemno koristnega odnosa s Turčijo v strateškem interesu unije, za kar pa je nujen dialog v dobri veri in izogibanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU in mednarodnim pravom ter kršijo suverene pravice članic unije. Ponovili so popolno solidarnost z Grčijo in Ciprom.

V primeru konstruktivne drže in ustavitve nezakonitega vrtanja v grškem in ciprskem morju so voditelji pripravljeni razvijati pozitiven odnos. "V primeru obnovljenih enostranskih dejanj ali izzivanja v nasprotju z mednarodnim pravom, bo EU za zaščito interesov unije in članic uporabila vsa razpoložljiva orodja in možnosti, tudi v skladu z 29. členom pogodbe o EU in 215. členom pogodbe o delovanju EU," piše v sklepih.

Ker se omenjena člena nanašata na sankcije, so tako voditelji posredno v sklepe vključili tudi referenco na sankcije, kar je utrlo pot do kompromisa med radikalno držo Cipra in bolj spravnimi članicami.

Dogovor o opredelitvi odnosov s Turčijo je utrl tudi pot do uvedbe sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji, ki se načrtujejo od sredine avgusta. Voditelji se strinjajo glede uvedbe sankcij in pozivajo k odločitvi brez odlašanja, piše v sklepih.

Na kazenskem seznamu je okoli 40 imen. Med njimi po Michelovih besedah za zdaj ni dolgoletnega beloruskega voditelja Lukašenka, bodo pa razmere pozorno spremljali.

Danes pa naj bi se začel pisni postopek, s katerim bo unija uvedla sankcije. Predsednik Evropskega sveta je na novinarski konferenci še dejal, da se bodo sankcije po napovedih začele izvajati že takoj danes. Von der Leynova pa je izpostavila, da je politična odločitev sprejeta, kar je ključno, ostalo so pa tehnične zadeve.

Janša: Vrh EU s pomembnimi odločitvami za zaščito evropskih interesov v vzhodnem Sredozemlju

Voditelji članic EU so prvi dan zasedanja sprejeli zelo pomembne odločitve v smislu zaščite evropskih interesov v vzhodnem Sredozemlju ter odločno podprli demokratične težnje beloruskega ljudstva v izjemno zapletenem in težkem položaju, pa je poudaril premier Janez Janša danes - ob prihodu na drugi dan zasedanja v Bruslju.

EU je po njegovih besedah s sprejetimi sklepi dokazala, da stoji za svojimi članicami. Ob tem je premier izpostavil, da se za prihodnost ve, katere korake bo naredila unija, če določeni pogoji ne bodo izpolnjeni, hkrati se pa tudi ve, kateri bodo koraki v pozitivno smer.

Ti bodo po njegovih navedbah mogoči, če se bodo začela pogajanja, če se bo spoštovalo mednarodno pravo in če bo strinjanje, da v primeru, če dogovora ne bo na pogajanjih, o sporu odloča mednarodno sodišče v Haagu.

Turčija označila grožnjo EU glede sankcij za nekonstruktivno

Ankara je danes označila grožnje Evropske unije glede sankcij za nekonstruktivne. Voditelji EU so se danes namreč strinjali, da bi lahko uvedli sankcije proti Turčiji, če bi ta nadaljevala iskanje nafte in plina na spornem območju.

"Trajajoča uporaba retorike o sankcijah je nekonstruktivna," so sporočili s turškega zunanjega ministrstva. "EU mora sedaj razumeti, da s takšnim diskurzom ne bo napredka," so dodali.

Turško ministrstvo je danes pozdravilo pozitivne elemente dogovora evropskih voditeljev, a opozorilo, da nekateri deli niso v skladu z resničnostjo. Izjava kaže, da so si želele nekatere države članice razviti tesen odnos s Turčijo, obenem pa prikazuje tudi, kako sta Ciper in Grčija izkoristila odnose med EU in Turčijo za talce.

Belorusija na sankcije EU odgovorila s povračilnimi ukrepi

Belorusija pa je danes sporočila, da v odziv na sankcije, o katerih so se dogovorili voditelji držav članic EU, danes uvaja sankcije proti uniji. Rusija pa je sankcije EU označila za izraz šibkosti.

"V zvezi s sankcijami, ki jih je proti beloruskim predstavnikom sprejela Evropska unija, Belorusija danes uvaja vrsto recipročnih sankcij," je v sporočilu za javnost zapisalo belorusko zunanje ministrstvo. Pojasnili so še, da seznama sankcij ne bodo javno objavili.

Do sankcij EU proti Minsku je kritična tudi Rusija. "Na splošno smo zelo zelo proti politiki sankcij ... to je bolj izraz šibkosti kot moči," je novinarjem dejal predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Drugi dan o strateški suverenosti, Kitajski, brexitu, svežnju za okrevanje

Voditelji članic EU pa so se drugi dan posebnega oktobrskega zasedanja po pričakovanjih posvetili vprašanju strateške suverenosti unije in odnosom s Kitajsko. Na kratko so pregledali stanje v pogajanjih o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom, govora pa je bilo tudi o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo.

Po julijskem dogovoru voditeljev o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, ki vključuje sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, sedaj potekajo pogajanja članic EU z Evropskim parlamentom, ki so po oceni diplomatov prepočasna, zato grozijo zamude. Danes je bilo tako govora tudi o tem svežnju, vključno z vprašanjem vladavine prava.

Covid-19 je sprožil tudi razpravo o strateški suverenosti unije, ki je bila sicer prav tako načrtovana za danes. Voditelji so se pogovorili o tem, kako v celoti izkoristiti potencial notranjega trga, razviti ambiciozno industrijsko politiko in zagotoviti ustrezno digitalno preobrazbo, vključno z uvedbo novih, strožjih pravil za digitalne velikane, kakršna sta Google in Amazon.

Voditelji so danes razpravljali tudi o odnosih s Kitajsko. S to razpravo bi morali zasedanje v četrtek začeti, a so spremenili vrstni red ter se najprej lotili odnosov s Turčijo in reševanja zapleta zaradi ciprske blokade sankcij proti režimu v Belorusiji. Dogovor glede Turčije in Belorusije so na koncu dosegli, sprejeli so tudi sklepe o Kitajski, a razpravo so opravili danes.

Na koncu so na kratko obravnavali tudi stanje v pogajanjih o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom, ki so jih močno obremenili britanski načrti za sprejetje zakona o notranjem trgu, ki krši ločitveni sporazum. EU vseskozi poudarja, da je dosledno spoštovanje izstopnega sporazuma pogoj za sporazum o prihodnjih odnosih.