V Bruslju 10.000 kmetov, policija odgovorila s solzivcem in vodnim topom

Okoli 10.000 kmetov, tudi 70 iz Slovenije, je pred vrhom EU v Bruslju s traktorji zasedlo belgijske ulice.

Predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen bodo pozvali, naj ne podpiše prostotrgovinskega sporazuma med EU in trgovinskim blokom Mercosur.

Nasprotujejo tudi zmanjšanju finančnih sredstev za kmete v okviru predloga novega večletnega finančnega okvira EU ter opozarjajo na prevelika administrativna bremena, s katerimi se soočajo.

Shod poteka pod okriljem organizacije Copa-Cogeca, ki na ravni EU zastopa interese evropskih kmetov in kmetijskih zadrug.

Pakt med EU in Mercosurjem bi ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in pomagal EU pri izvozu več vozil, strojev, vin in žganih pijač v Latinsko Ameriko, a kmete skrbi, da bi to olajšalo tudi vstop govedine, sladkorja, riža, medu in soje, ki jih pridelujejo njihovi manj regulirani južnoameriški kolegi v Evropo.

Sporazum zajema območje, kjer živi kar 780 milijonov ljudi in četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda.

V Bruslju ocenjujejo, da se bo letni izvoz iz EU v Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj na račun sporazuma povečal za do 39 odstotkov oziroma 49 milijard evrov. Po uveljavitvi se bodo med drugim postopoma znižale carine na ključne industrijske izdelke iz EU, kot so avtomobili, stroji in zdravila.

Znižale se bodo tudi visoke carine na uvoz nekaterih pomembnih agroživilskih proizvodov iz EU, kot so vino in žgane pijače, čokolada in oljčno olje. Južnoameriški kmetje pa bodo med drugim v EU lažje izvažali govedino, perutnino in sladkor. Podporniki sporazuma trdijo tudi, da bi se južnoameriški trg, če propade dogovor z Evropo, obrnil proti Kitajski.

Sporazum, ki bi v 15 letih odpravil carine na skoraj vse blago, s katerim bi EU in pet držav Mercosurja – Brazilija, Argentina, Urugvaj, Paragvaj in Bolivija – trgovale, se sooča z vse večjim odporom, poroča Euronews.

Intenzivna pogajanja o tem, ali podpisati sporazum z južnoameriškim blokom ali ne, med državami članicami še potekajo. Franciji se je pri pozivu k preložitvi podpisa, ki je trenutno predviden za soboto, v zadnjih dneh pridružila še Italija, nasprotuje pa mu tudi Madžarska. "Tega sporazuma ni mogoče podpisati," vztraja francoski predsednik Emmanuel Macron, ki si želi, da bi v sporazum vključili strožje predpise za blago, ki vstopa na evropska tla in okrepili inšpekcijske preglede v pristaniščih EU. Pričakovati je, da bodo o tem danes razpravljali tudi voditelji.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je kot članica omenjene organizacije skupaj z zadružno zvezo prevzela koordinacijo slovenskih nevladnih kmečkih organizacij, katerih člani sodelujejo na protestu. Poleg omenjenih dveh organizacij so protest podprli tudi v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zvezi lastnikov gozdov Slovenije, Sindikatu kmetov Slovenije, Zvezi slovenske podeželske mladine in Kmečki iniciativi. Predstavniki slednje so na protest prišli s traktorji.

"Tukaj smo zato, ker želimo tudi slovenski kmetje povedati, da smo del velike družine evropskih kmetov in zato, ker naslavljamo praktično iste probleme, kot jih celotna Evropa," je ob robu protesta v izjavi za slovenske medije dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek.

"Prvotni proračuni Evrope so imeli okoli 70 odstotkov proračuna namenjenega kmetijstvu, v novem večletnem proračunu pa ima kmetijstvo zgolj še 15-odstotni delež celotnega proračuna," je opozoril.

Podgoršek sicer pozdravlja varovalke, ki jih predvideva dogovor, a ob tem opozarja, da bo hrana, ki bo prišla iz Južne Amerike v EU bistveno cenejša, saj ima Evropa izjemno visoke standarde na tem področju. Po nekaterih izračunih bi bilo meso, prirejeno v EU, za dva evra dražje od mesa iz Južne Amerike.

Kmete skrbi tudi kakovost hrane, ki bo uvožena v EU. "Pri uvozu mesa iz Brazilije se je pred skoraj 10 leti dogajalo to, da je prišlo na svetovno tržišče meso, ki je bilo praktično že za odpis, ampak so s kemikalijami popravili barvo, okus in vonj in ponaredili dokumente," je povedal Podgoršek.

Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je v Bruslju opozoril na posledični padec prehranske varnosti in samooskrbe v Sloveniji in EU. "Slovenski in evropski potrošniki si zaslužijo, da bo prehranska varnost zagotovljena," je poudaril.

"Mercosur ogroža naše kmetije, naše družine, naš obstoj in obstoj Evrope. Tu smo zato, da povabimo vse evropske kmete, da se združimo v tem boju, sicer nas bo uničil propagandni stroj nemške avtomobilske industrije, ki želi ohraniti svoja delovna mesta na račun kmetov," pa je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Prostotrgovinski sporazum med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur mora po mnenju premierja Roberta Goloba vključevati ustrezne varovalke, da bodo pravila, ki veljajo za evropske kmete, veljala tudi za uvožene izdelke. V primeru ustreznih varovalk se tako slovenskim kmetom ni treba bati, je zagotovil.

"V interesu Evrope je, da se odpirajo novi trgi. Hkrati pa moramo zagotoviti, da so naši trgi dejansko enakovredni, da so naši proizvajalci, tudi hrane, in industrija v enakovrednem položaju," je danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju glede podpisa decembra lani sklenjenega sporazuma med unijo in Mercosurjem povedal Golob.

Izrazil je prepričanje, da bosta oba interesa zadovoljena, če bodo v okviru sporazuma v celoti uveljavljene t. i. zrcalne varovalke. V skladu z njimi bodo pravila, ki veljajo za evropske kmete in industrijo, veljala tudi za izdelke, uvožene iz Južne Amerike, je pojasnil.

Če bo sporazum vključeval varovalke, kar se bo po premierjevem mnenju tudi zgodilo, bo njegov podpis podprla tudi Slovenija. Prav tako pa se v primeru ustreznih varovalk v sporazumu slovenskim kmetom ni treba bati nelojalne konkurence, je zagotovil.