Bruselj zaskrbljen zaradi pomanjkanja virov za KPK in Akos ter spletnega nadlegovanja novinarjev

Evropska komisija je danes v Bruslju predstavila prvo letno poročilo o vladavini prava v vseh članicah EU, pri čemer je zavzela zadržano držo in ni izrecno izpostavila nobene države. Poudarja, da je to preventivno orodje, in obenem opozarja, da ne bo oklevala s pravnimi postopki proti članicam, če bo to potrebno.

Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev. Osredotoča se na štiri stebre: pravosodni sistem, nacionalni okvir za boj proti korupciji, pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij.

Slovenija skupaj z Bolgarijo, Grčijo, Luksemburgom in Romunijo ...

V sporočilu komisije, objavljenem poleg poglavij za posamezne države, je Slovenija izpostavljena skupaj z Bolgarijo, Grčijo, Luksemburgom in Romunijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi učinkovitosti nacionalnega regulatorja za medijski trg v luči razpoložljivih virov ter skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Madžarsko in Španijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi raznih groženj novinarjem.

Komisija je konec avgusta članicam poslala osnutek poročila, poglavje za Slovenijo je štelo 16 strani, in prosila za komentarje, s katerimi je želela zagotoviti točnost vseh dejstev. Slovenska vlada je z zamudo posredovala vsebinske in kritične komentarje, ki so v Sloveniji sprožili veliko prahu. Komisija teh komentarjev očitno ni upoštevala, saj je povzetek poročila v današnjih dokumentih enak kot v osnutku.

Pri pregledu pravosodnega sistema komisija ugotavlja okrepljeno učinkovitost državnega tožilstva, a dodaja, da ostajajo izzivi pri zagotavljanju učinkovitega pregona gospodarskega in finančnega kriminala. Čeprav se sodni zaostanki zmanjšujejo in ne pomenijo sistemske težave, je trajanje sodnih postopkov pri obravnavi primerov v povezavi s pranjem denarja še vedno izziv, še navaja.

Pri analizi nacionalnega protikorupcijskega okvira komisija v poročilu izpostavlja, da omejeni človeški in finančni viri Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) vzbujajo zaskrbljenost. Izpostavlja tudi zaskrbljenost zaradi vrzeli med zakonodajo in prakso, še zlasti v povezavi z izvajanjem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ključne slovenske protikorupcijske zakonodaje.

Akos deluje z majhnimi sredstvi glede na pristojnosti

Pri pregledu medijskega pluralizma komisija ugotavlja, da Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) deluje z majhnimi sredstvi glede na svoje pristojnosti, kar vpliva na njeno učinkovitost. Poleg pomanjkanja človeških virov učinkovitost agencije omejuje tudi pomanjkanje varoval pred političnim vmešavanjem, piše v poročilu.

Komisija navaja tudi, da trenutni sistem prijavljanja medijskega lastništva sicer zagotavlja javno dostopnost nekaterih informacij in delno transparentnost glede lastništva, a ne zagotavlja informacij o končnih lastnikih.

V Bruslju ob tem še izpostavljajo, da pomanjkanje specifičnih pravil za preprečevanje navzkrižja interesov v medijskem sektorju, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev, v praksi negativno vpliva na medijski pluralizem v Sloveniji na nacionalni in regionalni ravni.

Glede položaja novinarjev v Sloveniji komisija ugotavlja, da so fizični napadi nanje sicer redki, a izpostavlja spletno nadlegovanje in grožnje. "Poleg pravdnih postopkov z zastraševalnim učinkom je razlog za zaskrbljenost tudi spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, pri čemer manjka odziv kazenskega pravosodja," piše v poglavju o Sloveniji.

V pregledu sistema zavor in ravnovesij pa komisija izpostavi, da je čas za posvetovanja pogosto kratek in da se ne upošteva vselej stališč neodvisnih teles ter da se postopki pred ustavnim sodiščem daljšajo, kar lahko vpliva na učinkovitost njegovega delovanja.

DNS: Poročilo o vladavini prava pritrjuje našim opozorilom

Poročilo Evropske komisije o vladavini prava po mnenju Društva novinarjev Slovenije (DNS) pomeni, da so opozorila o nezadostni regulaciji lastništva medijev in nadlegovanju novinarjev v Sloveniji realen prikaz stanja. Po besedah predsednice DNS Petre Lesjak Tušek bi si želeli, da bi opozorilom prisluhnili tudi slovenski odločevalci.

V DNS so danes pozdravili ugotovitve Evropske komisije v poročilu o vladavini prava, ki se nanašajo na novinarje in medijsko krajino. Komisija namreč v več točkah pritrjuje opozorilom DNS, zlasti ko gre za nezadostno regulacijo medijskega lastništva v luči konflikta interesov, ko gre za sprege s političnimi strankami.

Poleg tega Bruselj pritrjuje opozorilom o napadih in nadlegovanju novinarjev na družbenih omrežjih in prek sodnih postopkov, s čimer se poskuša novinarje osamiti, diskreditirati in utišati, je pojasnila Lesjak Tuškova.

V zvezi s slednjim so v društvu pripravili tudi navodila za novinarje, ki so žrtve groženj in napadov, in protokol za uredništva za podporo novinarjem, ki so tarče spletnega nadlegovanja. "Novinarje znova pozivamo, da vse grožnje prijavijo policiji, delodajalce pa, da novinarjem nudijo podporo, ki jo potrebujejo," je poudarila predsednica DNS.

"Poročilo Evropske komisije pomeni, da so naša opozorila žal realen prikaz stanja, saj ga v Evropski komisiji ugotavljajo z razlogi. Želeli bi si, da bi jim prisluhnili tudi odločevalci v Sloveniji," je še izpostavila.

Bruselj je danes objavil prvo poročilo o vladavini prava v članicah EU. V poročilu o Sloveniji izpostavlja, da pomanjkanje specifičnih pravil za preprečevanje navzkrižja interesov v medijskem sektorju, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev, v praksi negativno vpliva na medijski pluralizem v Sloveniji na nacionalni in regionalni ravni. Glede položaja novinarjev v Sloveniji komisija ugotavlja, da so fizični napadi nanje sicer redki, a izpostavlja spletno nadlegovanje in grožnje.

Za opozicijo poročilo Bruslja o vladavini prava pričakovano

Poročilo Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji je glede na poteze slovenske vlade pričakovano, pa so se na poročilo odzvali v opozicijskih strankah LMŠ, SD in Levica. Po njihovem mnenju je približevanje Slovenije državam, ki ne spoštujejo vladavine prava, zaskrbljujoče.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je poudaril, da je Slovenija "v neslavnem klubu držav, ki ne spoštujejo vladavine prava in izvajajo pritisk na medije". "S takšnimi dejanji, ki se jih gre vlada, drugega niti ni pričakovati," je dejal.

Tudi Matjaž Nemec iz SD je dejal, da so pričakovali takšno poročilo. "Mislim, da v politiki in tudi v širši javnosti ni presenečenj, da se je to zgodilo, potem ko so se dogajale depeše, potem ko so se dogajali predvsem pritiski na medije s strani urada vlade za komuniciranje, ministrstva za zunanje zadeve, ministra Anžeta Logarja. Posledično je odraz stanja v Sloveniji viden tudi v Bruslju," je dejal.

"Gotovo nas to poriva na neko obrobje, ko govorimo o prisotnosti demokracije vladanja v članici EU, zaradi česar smo lahko zaskrbljeni in gotovo na to ne moremo biti ponosni," je še izpostavil Nemec.

Matej Tašner Vatovec iz Levice je medtem poudaril, "da je to, da se približujemo neki skupini držav, ki je eksplicitno proti evropskim vrednotam, kot so Madžarska, Poljska in še nekatere druge, realnost, s katero se soočamo in ki jo bo treba seveda tudi na nek način presekati".

"To, kar opazujemo sedaj na vseh področjih, tudi na mednarodnem parketu, je nesprejemljivo, ampak je potrditev teh opozoril, ki smo se jih vsi zavedali, vključno s koalicijskimi partnerji. Zdaj vidimo, kaj to pomeni tudi za koalicijske partnerje, torej njihovo počasno odmiranje v orbiti Janeza Janše," je še povedal.

Evropska komisija je danes objavila prvo poročilo o vladavini prava v članicah EU. V poročilu o Sloveniji med drugim izpostavlja zaskrbljenost zaradi pomanjkanja človeških in finančnih virov za vrsto neodvisnih teles, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ter Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ter zaradi spletnega nadlegovanja novinarjev.

Nevladniki ob poročilu Bruslja poudarili pomen pogojevanja sredstev EU s spoštovanjem vladavine prava

V nevladnih organizacijah Transparency International (TI) in Greenpeace so ob današnji objavi prvega poročila o vladavini prava v članicah Evropske unije poudarili pomen pogojevanja sredstev EU s spoštovanjem vladavine prava.

V nevladni organizaciji Transparency International so pozdravili objavo poročila o stanju vladavine prava. "Vendar pa bo pravi dokaz njegove učinkovitosti, kako ga bodo uporabile institucije EU in države članice," je povedal namestnik direktorja Transparency International EU Nick Aiossa.

V TI so izpostavili Madžarsko in Poljsko, pri katerih sta v poročilu izpostavljena degradacija neodvisnega sodstva in pomanjkanje svobode medijev. Glede Češke komisija po navedbah TI izpostavlja, da korupcijski primeri na visoki ravni niso "sistematično preganjani". Poročilo poleg tega glede Malte ponavlja zaskrbljenost glede medijske svobode, so pojasnili.

"Te ugotovitve v poročilih zgolj krepijo potrebo, da EU vzpostavi dodatna orodja za naslovitev pomanjkljivosti v državah članicah na področju vladavine prava. Zato je treba v pogajanjih o prihodnjem večletnem proračunu EU sprejeti močan instrument za pogojevanje sredstev EU z vladavino prava," je poudaril Aiossa.

Pomen povezave med spoštovanjem vladavine prava in evropskimi sredstvi so v odzivu na objavo poročila komisije izpostavili tudi v nevladni organizaciji Greenpeace.

"Pri branjenju demokracije in vladavine prava EU samo laja in ne grize. Medtem ko komisija menca, sredstva EU podpirajo vlade, ki nadlegujejo opozicijske stranke, pritiskajo na neodvisne sodnike ter zapirajo aktiviste in novinarje. To neukrepanje vladam, ki se norčujejo iz temeljnih vrednot EU, omogoča, da imajo z obstrukcijo evropskega proračuna in sklada za obnovo po pandemiji koronavirusa Evropejce za talce," je povedala Ariadna Rodrigo iz Greenpeacea.

V organizaciji verjamejo, da je zdrava demokracija pogoj za zdravo okolje. Samo demokratične družbe se bodo lahko spopadle s podnebnimi spremembami in uničevanjem narave, so poudarili.

Madžarska poročilo o vladavini prava označuje za absurdno in neutemeljeno

Madžarska vlada se je kritično odzvala na poročilo, ki med drugim izraža zaskrbljenost glede neodvisnosti sodstva na Madžarskem. Očita mu, da je absurdno in neutemeljeno ter po njeni oceni ne more služiti kot osnova za nadaljnjo razpravo o vladavini prava v uniji.

"Koncept in metodologija poročila Evropske komisije o vladavini prava sta pomanjkljiva, njegovi viri so neuravnoteženi, njegova vsebina pa neutemeljena," je v odzivu zapisala madžarska pravosodna ministrica Judit Varga.

"Nesprejemljivo je, da so poročilo pisale organizacije, ki predstavljajo del centralno financirane mednarodne mreže, vpletene v usklajeno politično kampanjo proti Madžarski," je poudarila Varga in dodala, da poglavje poročila o Madžarski omenja 12 "organizacij civilne družbe", od katerih da jih je v zadnjih letih 11 prejelo finančno podporo fundacije Open Society Georga Sorosa.

Poročilo v primeru Madžarske med drugim izraža zaskrbljenost glede neodvisnosti sodstva in svari pred pomanjkljivim ukrepanjem proti korupciji med najvišjimi uradniki. "Pomanjkljivi neodvisni nadzorni mehanizmi in tesna prepletenost med politiko in nekaterimi nacionalnimi podjetji ustvarjajo ugodne razmere za korupcijo," ugotavlja poročilo.

To prihaja v senci poziva madžarskega premierja Viktorja Orbana v pismu predsednici Ursuli von der Leyen k odstopu ene od ključnih oseb pri pripravi poročila, podpredsednice komisije za vrednote in preglednost Vere Jourove zaradi njenih izjav o "bolni demokraciji" na Madžarskem.

Poročilo je sicer odziv komisije na zastoj v procesu po 7. členu pogodbe EU, ki ga je unija sprožila zaradi očitanih kršitev vladavine prava na Poljskem in Madžarskem ter v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici.

Članice EU so danes podprle kompromisni predlog nemškega predsedstva za povezavo spoštovanja vladavine prava s sredstvi iz evropskega proračuna. To omogoča začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. Po neuradnih informacijah predloga ni podprlo več držav, med njimi Madžarska in Poljska.