Venezuelska vojska podprla podpredsednico kot vršilko dolžnosti

"Združene države Amerike so pripravljene sodelovati s preostalimi voditelji Venezuele, če bodo sprejeli pravilno odločitev," je dan po ameriški operaciji v Venezueli, v kateri so aretirali predsednika Nicolasa Maduro, dejal državni sekretar ZDA Marco Rubio. "Vse bomo presojali po tem, kaj bodo storili, in videli bomo, kaj bodo storili," je povedal v oddaji Face the Nation na CBS News. "Vem tole: če se ne bodo pravilno odločili, bodo ZDA obdržale več vzvodov vpliva," je dodal.

V ameriškem napadu na Venezuelo naj bi umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti, je po navedbah časnika New York Times dejal anonimni visoki venezuelski uradnik. Med žrtvami naj bi bila tudi 80-letna ženska, ubita v zračnem napadu v obalnem venezuelskem mestu Catia La Mar zahodno od Caracasa.

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem včeraj zatrdil, da v napadu ni umrl noben ameriški vojak, nekaj pa naj bi jih bilo poškodovanih. Je pa dodal, da je v napadu umrlo veliko državljanov Kube, ki naj bi varovali venezuelskega predsednika Madura. "Kuba se je od vedno zanašala na Venezuelo. Tam so dobili denar in Venezuelo so varovali, a v tem primeru se to ni preveč dobro izteklo," je dejal Trump. Za New York Post je še povedal, da napadov na Kubo ne načrtuje, češ da bo ta padla "sama od sebe".

Ameriški državni sekretar Rubio je sicer po napadu na Venezuelo dejal, da bi moralo skrbeti tudi njeno zaveznico Kubo.

Ameriške televizije so sinoči v neposrednem prenosu prikazovale prevoz Madura in njegove soproge Cilie Flores iz vojaške baze Stewart severno od New Yorka proti zveznemu zaporu v Brooklynu, kjer se je zbrala večja množica.

Na trgu Times Square sredi velemesta pa se je zbrala velika množica protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje načrtom predsednika Trumpa, da prevzame vodenje Venezuele in njeno nafto. Protesti so potekali tudi pred Belo hišo v Washingtonu, čeprav je Trump od božično-novoletnih praznikov na svojem posestvu na Floridi, kjer je imel po napadu na Venezuelo včeraj novinarsko konferenco. Protesti so prav tako potekali v Bostonu, Los Angelesu, Chicagu, Atlanti in Minneapolisu, poroča televizija CNN.

Venezuelski izseljenci na Floridi so medtem v mestu Doral mahali z zastavami, plesali in se veselili usode Madura, ki so ga v New Yoku na zveznem sodišču obtožili več kaznivih dejanj, povezanih z mamili in trgovino z orožjem, poroča televizija NBC.

Mnogi Venezuelci – večinoma premožnejši – so zbežali na Florido, že ko je v državi oblast prevzel socialist Hugo Chavez, po letu 2013, ko ga je nasledil Maduro, pa je državo zapustilo že več kot osem milijonov ljudi.

Čeprav ima največje zaloge nafte na svetu, je Venezuela nazadnje zaradi sankcij in propadajoče infrastrukture načrpala le okrog milijon sodov nafte na dan. Pod Madurom je prišlo do hude gospodarske krize, 80 odstotkov prebivalcev živi v revščini, poroča NBC.

Begunci so se prijetja Madura tako veselili tudi večjih mestih Latinske Amerike, kot sta kolumbijska Bogota in argentinski Buenos Aires.

Venezuelska prestolnica se danes sicer počasi postavlja na noge. V mestu znova deluje javni promet – podzemna železnica, avtobusi in taksiji. Začeli se bodo tudi poleti na nekaterih linijah – nacionalne letalske družbe so napovedale, da bodo odprle notranje lete, ki pa bodo omejeni na nekaj ključnih letališč.

Odprle so se trgovine, zaposlene v nakupovalnih središčih so danes poklicali na delo kot običajno. Na nekaterih tržnicah in v lekarnah pa so bile vrste.

Večjih demonstracij ni bilo. Na ulicah je sicer malo ljudi, med drugim zato, ker je nedelja sredi božičnih počitnic, ki v državi trajajo do 7. januarja.

Do nadaljnjega so preložili le tekme venezuelske baseball lige.

V ZDA so opozicijski demokrati kritični in napovedujejo telefonske konference za razpravo o tem, kako onemogočiti Trumpa na poti v vojno z Venezuelo. Kongresnik iz Massachusettsa Jake Auchincloss je prepričan, da napad na Venezuelo in zajetje Madura nimata nobene povezave z mamili. "To je kri za nafto. Nič nima opraviti z mamili. Ta gre večinoma v Evropo, kokain pa ni droga, ki ubija Američane. To je fentanil, ki prihaja iz Kitajske," je dejal.

"Dejanja Donalda Trumpa v Venezueli ne prispevajo k večji varnosti Amerike. Dejstvo, da je Maduro surov, nezakonit diktator, ne spremeni dejstva, da je bilo to dejanje nezakonito in nespametno. To smo že videli. Vojne za spremembo režima ali nafto se spremenijo v kaos, ki ga plačajo ameriške družine," je med drugim na omrežju X objavila nekdanja demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris.

Trump je sicer tudi sam včeraj potrdil, da je njegov cilj nadzor nad venezuelsko nafto, ko je dejal, da bodo tja poslali ameriške naftne družbe, ZDA pa bodo prodajale nafto, ki jo bodo pridobile tam.

"Izraz bizarno niti približno ne opisuje tega, kar smo pravkar slišali od predsednika ZDA," je na omrežju X nato objavil venezuelski opozicijski politik in nekdanji direktor državne naftne družbe Pedro Burelli, ki je sicer pohvalil ameriško vojaško akcijo in aretacijo Madura.

Iz Latinske Amerike večinoma prihajajo kritike ameriškega posega v suverenost Venezuele. Nekdanji mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador je vdor ZDA označil za napad na suverenost Venezuele in Madurovo zajetje na omrežju X opisal kot ugrabitev. "ZDA so ravnale kot globalni tiran. Ne pozabite, da je današnja minljiva zmaga lahko jutrišnji hud poraz," je zapisal.

Argentinski predsednik in Trumpov zaveznik Javier Milei je ameriško operacijo pohvalil, kritizirala pa sta jo med drugimi predsednika Brazilije Luis Inacio Lula da Silva in Mehike Claudia Sheinbaum.

Najbolj ostri so bili Kubanci, ki jim je državni sekretar ZDA Rubio skupaj s Trumpom na novinarski konferenci zagrozil, da jih lahko čaka podobna usoda. "Ta strahopetna ameriška agresija je kaznivo dejanje in kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN," je med drugim sporočilo kubansko zunanje ministrstvo in dodalo, da Kuba podpira izjavo venezuelske podpredsednice Delcy Rodriguez, ki je napad označila za poskus spremembe režima in prevzem nadzora nad venezuelsko nafto. Kubanska vlada je včeraj organizirala demonstracije v podporo Venezueli in Maduru, ki se jih je v Havani udeležilo 30.000 ljudi, poroča NBC.

Venezuela je medtem zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN, ki bo jutri, generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je prek predstavnika za odnose z javnostmi izrazil globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja v Venezueli z ameriškim vojaškim ukrepom, ki ima lahko zaskrbljujoče posledice za regijo.

Venezuelska vojska je danes sporočila, da priznava podpredsednico Delcy Rodriguez za vršilko dolžnosti predsednika države. V državi so razglasili izredne razmere, prebivalce pa pozvali k mirnemu nadaljevanju življenja.

Obrambni minister in poveljnik oboroženih sil Vladimir Padrino Lopez, oblečen v vojaško uniformo in obkrožen z oboroženimi pripadniki vojske, je podprl včerajšnjo odločitev venezuelskega vrhovnega sodišča, ki je podpredsednico imenovalo za vršilko dolžnosti predsednika za 90 dni.

"Domovina nadaljuje, mora nadaljevati svojo pot, jutri pa bomo priča institucionalnemu dejanju, kot je umestitev novega parlamenta," je v televizijskem nagovoru napovedal Padrino.

Dejal je tudi, da so po vsej državi aktivirali oborožene sile in policijske enote, da bi odbile "imperialistično agresijo" ZDA. Kot je dodal, so "na celotnem geografskem območju razglašene izredne razmere". Prebivalce je pozval k redu in miru ter nadaljevanju vsakodnevnih dejavnosti. "Pozivam venezuelsko ljudstvo, naj v prihodnjih dneh nadaljuje vse vrste dejavnosti, gospodarske, delovne in izobraževalne," je dejal.

Ameriški napad je označil za "strahopetno ugrabitev" in dejal, da so bili nekateri Madurovi telesni stražarji v operaciji "hladnokrvno" ubiti, prav tako vojaško osebje in civilisti na venezuelski strani.

Za začasno vodenje države je podpredsednico Rodriguezovo že sinoči pooblastilo venezuelsko vrhovno sodišče. Sklenilo je, da bo "prevzela in kot vršilka dolžnosti izvajala vse atribute, dolžnosti in pooblastila, ki so neločljivo povezani s predsedniško funkcijo ... da se zagotovi upravna kontinuiteta in celovita obramba naroda".

Vrhovni sodniki pa niso razglasili, da je Maduro trajno odsoten s položaja. Takšna odločitev bi v skladu z venezuelsko zakonodajo pomenila, da bi morali v državi v 30 dneh izvesti volitve.

Rodriguezova je pred tem v televizijskem nagovoru dejala, da je vlada v Caracasu pripravljena braniti državo in njene naravne vire, Maduro pa po njenih besedah ostaja edini predsednik države. Ameriško operacijo je označila za kršitev ustanovne listine ZN, Washington pa pozvala k izpustitvi Madura.

Ameriški predsednik Trump je sicer včeraj napovedal, da bodo Venezuelo do izvedbe politične tranzicije vodile ZDA. Zatrdil je tudi, da je venezuelska podpredsednica "ugotovila, da nima druge izbire, kot da sodeluje", Venezueli pa zagrozil z morebitnim drugim, še silovitejšim valom napadov, če bo potrebno.

Španija se je danes skupaj s petimi latinskoameriškimi državami, ki imajo levo usmerjene vlade, izrekla proti poskusom nadzora Venezuele. Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj so se dan po ameriški vojaški operaciji v Venezueli Madridu pridružili v skupni izjavi, v kateri zavračajo "vsak poskus nadzora" nad Venezuelo.

Podpisnice so izrazile zaskrbljenost glede regionalne stabilnosti.

"Izražamo zaskrbljenost zaradi vsakega poskusa vladnega nadzora, upravljanja ali zunanje prisvojitve venezuelskih naravnih ali strateških virov," je zapisano v izjavi, ki jo je objavilo kolumbijsko ministrstvo za zunanje zadeve.

Španski premier Pedro Sanchez je danes ostro obsodil napad ZDA. Poudaril je pomen "vlade v Španiji, ki vedno in povsod brani mednarodno pravo in mirno reševanje sporov". Že včeraj je Sanchez na družbenem omrežju X zapisal, da Španija ne bo priznala ameriške intervencije, saj da ta "krši mednarodno pravo in regijo potiska v negotovost in militarizem". Kot je še poudaril, je takšno stališče skladno z odločitvijo španske vlade, ki ni priznala vlade Madura.

Pred ameriškim veleposlaništvom v Madridu se je danes zbralo približno tisoč ljudi, ki so obsodili "imperialistično agresijo" ZDA. Demonstranti so imeli številne transparente, na enem od njih je ameriški predsednik Trump goltal pločevinko nafte v barvah venezuelske zastave. Več protestnikov je nosilo zastave skrajno leve stranke Podemos oziroma španskih komunistov, drugi pa so dvignili venezuelske zastave.

"Kitajska poziva ZDA, naj zagotovijo osebno varnost predsednika Nicolasa Madure in njegove žene, naj ju nemudoma izpustijo in prenehajo rušiti venezuelsko vlado," je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Napad so označili za očitno kršitev mednarodnega prava.

Severna Koreja je dejanje ZDA ostro obsodila ter ga označila za ugrabitev, resen poseg v suverenost Venezuele ter "brezobzirno kršenje ustanovne listine OZN in mednarodnih zakonov". "Ta incident je še en primer, ki znova jasno potrjuje zahrbtno in brutalno naravo ZDA," je v izjavi za državne medije sporočil predstavnik severnokorejskega zunanjega ministrstva.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru z venezuelskim zunanjim ministrom Yvanom Eduardom Gilo Pintom sinoči ostro obsodil vojaško agresijo ZDA v Venezueli ter ugrabitev Madura in njegove soproge. Dejal je, da je šlo pri tem za očiten primer državnega terorizma ter napad na suverenost Venezuele. Iran bo podprl izvoljeno venezuelsko vlado, je dodal Aragči. Venezuelski zunanji minister se mu je zahvalil za solidarnost ter zatrdil, da so "pripravljeni varovati državno suverenost in pravico do samoodločbe pred arogantno in nezakonito politiko ZDA".

Papež Leon XIV. pa je danes po molitvi na trgu Sv. Petra poudaril, da mora dobrobit prebivalcev Venezuele prevladati nad vsemi drugimi vidiki in da je treba zagotoviti varnost države. Kot je dejal, mora to "voditi k premagovanju nasilja in k začetku poti pravičnosti in miru, zagotavljanju suverenosti države, spoštovanju pravne države, spoštovanju človekovih in državljanskih pravic vsakega posameznika in sodelovanju pri gradnji mirne prihodnosti sodelovanja, stabilnosti in harmonije". Posebno pozornost je treba nameniti tudi najrevnejšim, ki trpijo zaradi težkih gospodarskih razmer, je še dejal papež.

Evropska unija je medtem v skupni izjavi, ki so jo podprle vse države članice z izjemo Madžarske, spoštovanje volje venezuelskega naroda označila kot "edini način za obnovitev demokracije" v Venezueli. V izjavi so članice pozvale k miru in zadržanosti vseh akterjev, da bi preprečili eskalacijo in zagotovili mirno rešitev krize.

"Spoštovanje volje venezuelskega ljudstva ostaja edini način, da Venezuela ponovno vzpostavi demokracijo in reši trenutno krizo," navaja izjava, ki jo je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas objavila drevi na družbenem omrežju X. V izjavi je zapisano, da je v vseh okoliščinah treba spoštovati načela mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov.

EU je večkrat poudarila, da Nicolas Maduro nima legitimnosti demokratično izvoljenega predsednika, ter se zavzemala za mirno tranzicijo v demokracijo, ki bi jo vodili venezuelski predstavniki. "Pravica venezuelskega ljudstva, da odloča o svoji prihodnosti, mora biti spoštovana," navaja skupna izjava 26 članic EU.

EU deli stališče, da je prioriteta boj proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu in trgovanju z drogo, ki predstavlja pomembno varnostno grožnjo v svetu. Obenem pa EU opozarja, da se je treba s temi izzivi soočiti s trajnim sodelovanjem in polnim spoštovanjem mednarodnega prava ter načel ozemeljske celovitosti in suverenosti.

"Smo v tesnih stikih z ZDA ter regionalnimi in mednarodnimi partnerji, da bi tako podprli in olajšali dialog vseh vpletenih strani, ki bi privedel do dogovorjene, demokratične, vključujoče in mirne rešitve krize, pod vodstvom Venezuelcev," je zapisano v izjavi.

Spoštovanje volje venezuelskega ljudstva je edini način za Venezuelo, da vzpostavi demokracijo in reši trenutno krizo, so poudarili v Bruslju.

Kot še navaja izjava, je v tem trenutku ključno, da vsi akterji v celoti spoštujejo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo. Vse politične zapornike, ki so trenutno priprti v Venezueli, je treba brezpogojno izpustiti. Prav tako konzularna predstavništva držav članic EU tesno sodelujejo z namenom zaščite varnosti državljanov EU, tudi tistih, ki so nezakonito pridržani v Venezueli, še piše v izjavi.

"Svet Evrope meni, da vsaka uporaba sile na ozemlju druge države odpira resna vprašanja glede mednarodnega prava, zlasti temeljnih načel ustanovne listine ZN o suverenosti, ozemeljski celovitosti in nevmešavanju," pa je zapisal generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset.

"Naj gre za spremembo režima ali tuj vpliv, prepogosto uporabljamo dvojna merila, ki jih narekujejo strateški interesi ali ideološka bližina, namesto skupnih in nespremenljivih sodnih načel," je dejal.

Po zajetju venezuelskega predsednika Madura bi se lahko še okrepila polarizacija v Venezueli, v regiji in na svetovni ravni med tistimi, ki to dejanje smatrajo za grobo kršitev mednarodnega prava, in tistimi, ki se jim zdi upravičeno, je dejal Berset in dodal, da to slabi temelje mednarodne varnosti.

Pozval je k mirni, demokratični in spoštljivi tranziciji oblasti, ki bo upoštevala voljo venezuelskega ljudstva.

Organizacija Amnesty International pa je sporočila, da je šlo pri ameriški vojaški operaciji v Venezueli verjetno za kršitev mednarodnega prava, vključno z ustanovno listino ZN. To sproža resne pomisleke glede morebitnih kršitev človekovih pravic venezuelskega prebivalstva, so dodali.

"Takšna dejanja kažejo na mednarodni sistem, ki ga vodijo vojaška sila, grožnje in ustrahovanje," so sporočili iz organizacije. Ob tem so opozorili, da bi to lahko začele posnemati tudi druge države.

Organizacija je izrazila še posebno zaskrbljenost glede tveganja za stopnjevanje kršitev človekovih pravic v Venezueli, bodisi zaradi nadaljnjih ameriških vojaških operacij bodisi zaradi povračilnih ukrepov venezuelskih oblasti.

ZDA so pozvali, naj upoštevajo mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic, naj dajo prednost zaščiti civilistov in spoštujejo človekove pravice, vključno s pravico do poštenega sojenja in človečnega ravnanja.

Venezuelske oblasti pa Amnesty International poziva, naj se vzdržijo nadaljnje represije, zavzela pa se je tudi za neodvisno preiskavo domnevnih zločinov, ki naj bi jih zagrešila Madurova vlada.