V času Macronovega obiska v Damasku odjeknile eksplozije

Macron je v ponedeljek zvečer prispel v Damask kot prvi voditelj zahodnoevropske države, odkar so nove sirske oblasti decembra 2024 prevzele oblast. 

Po besedah varnostnega vira je bila ena od bomb postavljena v smetnjaku, druga v parkiranemu vozilu ob cesti v bližini hotela Four Seasons. To je pozneje potrdilo tudi sirsko notranje ministrstvo in ob tem sporočilo, da je bilo v eksplozijah ranjenih 18 ljudi, med njimi štirje policisti. Dodalo je, da sta napravi eksplodirali, medtem ko so ju hoteli odstraniti.

Priče so poročale o dimu v bližini hotela, na kraj dogodka so prispela reševalna vozila. Varnostne sile so zavarovale okolico. Uradnih informacij o vzroku eksplozij, morebitni škodi ali smrtnih žrtvah za zdaj ni, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Macron je hotel že zapustil, ko sta odjeknili eksploziji, in se odpravil v predsedniško palačo na pogovore s sirskim predsednikom al Šaro, je sporočil urad francoskega predsednika. Po poročanju novinarjev AFP, ki sta z njim potovala, v predsedniškem konvoju niso slišali eksplozij.

"Prišel sem izraziti zavezanost Francije sirskemu ljudstvu. Za suvereno Sirijo, združeno v svoji raznolikosti in v miru s svojimi sosedami," je Macron kmalu po prihodu zapisal na spletu. "Skupaj odprimo novo poglavje stabilnosti in miru."

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Damask obiskala že v začetku leta, prav tako ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, piše AP News.

Macron je maja 2025 v Parizu gostil sirskega predsednika Ahmeda al Šaro, ko je evropske voditelje in ZDA pozval, naj končajo dolgoletne sankcije proti Damasku. Večina teh sankcij je bila od takrat odpravljena.

Pariz je podpiral novo sirsko vodstvo tudi v času, ko so bili drugi skeptični do konservativne oblasti al Šare in njegove nekdanje vloge vodje oborožene skupine Hajat Tahrir al Šam, ki je bila v preteklosti povezana z Al Kaido. Zahodne vlade so bile še posebej zaskrbljene zaradi obravnave in vključevanja žensk ter manjšin v novi sirski vladi ter zaradi vprašanja, ali se bo država preoblikovala v bolj demokratično ureditev.