"Širitev temelji na dosežkih. Vendar to ne pomeni, da mora biti proces počasen. Širitveni proces moramo napraviti hitrejši in bolj verodostojen," je ob prihodu na vrh EU-Zahodni Balkan dejala predsednica Evropske komisije von der Leyen.
Če država kandidatka izvede reforme, mora po njenem prepričanju napredovati pri odpiranju in zapiranju pogajalskih poglavij na svoji poti v EU.
"Države kandidatke morajo svojim državljanom pojasniti koristi širitve," je dejala von der Leyen. Enako morajo po njenih besedah storiti tudi države članice. "To je strateška razsežnost procesa. Širitev pomeni več varnosti, več blaginje in močnejši položaj Evrope v svetu," je poudarila. "Zdaj obstaja zagon. Ta zagon moramo spremeniti v gibanje, gibanje pa v članstvo," je dodala.
Francija in Nemčija sta v četrtek predstavili pobudo, s katero želita širitvi EU dati nov zagon. Namenjena je postopnemu vključevanju držav kandidatk za članstvo v EU ter poenostavitvi oziroma pospešitvi širitvenega procesa, zlasti na države Zahodnega Balkana.
Nemški kancler Merz je danes pred začetkom vrha potrdil, da bo pobuda ena od tem srečanja. Po njegovih besedah ostaja odprtih še veliko vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti skupaj, vendar mora obstajati jasno zavedanje, da ta del Evrope v prihodnosti sodi v EU.
EU po njegovih besedah mora pokazati, da je sposobna in pripravljena na širitev. "Če v zadnjih 13 letih nismo sprejeli nobene nove članice, to kaže, da pomanjkljivosti niso le na strani držav kandidatk, temveč tudi na strani EU. Prav to želimo danes preseči," je izjavil.
Tudi francoski predsednik Macron se je pred začetkom vrha zavzel za novo metodologijo pristopanja, ki bi omogočila postopno prevzemanje pravnega reda EU v državah kandidatkah.
"O tem bomo razpravljali z vsemi državami Zahodnega Balkana. To se nanaša na naše medsebojne odnose, pa tudi na perspektivo širitve, ki je zelo pomembna z geopolitičnega vidika, zlasti glede energetske neodvisnosti Evrope, varnosti in migracijskih poti," je dodal.
Von der Leyen je danes pred vrhom še pohvalila napredek Črne gore in Albanije.
Albanski premier Edi Rama je dejal, da bi EU morala zbrati dovolj politične volje in odločiti, da vse države regije posede za isto mizo, ob predpostavki, da vsaka izpolni potrebne pogoje.
"Otrokom vendar ne rečete, naj ostanejo pri sosedih, dokler ne boste pripravljeni, da pridejo jest za mizo, kajne? Potem eden od otrok spozna ruskega gangsterja v soseščini, drugi se navduši nad kitajskimi igračami in tako naprej. Zdaj je treba te otroke obdržati skupaj," je dodal Rama.
V Tivat so prišli voditelji vseh šestih držav Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za članstvo v EU - Črne gore, Srbije, Bosne in Hercegovine, Albanije, Severne Makedonije in Kosova. V evropski delegaciji so poleg predsednica Evropske komisije tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in voditelji večine članic unije.
Janša opravil več srečanj
Vrha se udeležuje tudi Janez Janša, ki je na svojem prvem obisku v tujini od prevzema položaja ob robu srečanja je opravil številne neformalne pogovore z evropskimi voditelji, je sporočila vlada in dodala, da bo Slovenija v tem mandatu kredibilna članica Evropske unije.
Janša je med drugim opravil neformalne pogovore s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, belgijskim premierjem Bartom de Weverjem in premierjem Malte Robertom Abelo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.