V Dubrovniku so potrdili primere garij, poroča Večernji list. Po podatkih NIJZ gre za parazitsko kožno nalezljivo bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana srbec.
Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža na kožo), po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku, navaja NIJZ. Ker se zlahka prenaša s telesnim stikom, zdravstvene službe še posebej opozarjajo na previdnost v kolektivih, kot so vrtci in šole, piše Dubrovniški dnevnik. V dubrovniških vrtcih trenutno ni zabeleženih primerov bolezni, vendar so bili starši pravočasno obveščeni, da bi preprečili morebitno širjenje okužbe.
Na Hrvaškem letno prijavijo manj kot tisoč primerov garij, medtem ko v Dubrovniško-neretvanski županiji letno zabeležijo med 50 in 100 primerov. Pri otrocih se bolezen včasih lahko razširi na lasišče, obraz in dlani. Za običajne garje običajno zadoščajo sredstva, ki vsebujejo skabicide (sredstva proti pršicam), in jih nanašamo na kožo.
Srbež se pojavi, ko se telo segreje
Prvi pomembni znak okužbe je običajno srbež, ki se iznenada pojavi in je izrazit predvsem ponoči oziroma ko se pacient segreje. Pri nekaterih ljudeh se srbenje ne pojavi (zelo stari ljudje, dojenčki). Kožne spremembe najdemo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka ...). Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino. Spremembe na koži so posledica imunskega odziva na pršico in njene izločke.
Pri ljudeh, ki so prvič okuženi, se znaki bolezni pojavijo v dveh do šestih tednih po okužbi, pri tistih, ki so že imeli srbečico, pa že v nekaj dneh po okužbi (1–4 dni), pravijo podatki NIJZ.
Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine. Ocenjujejo, da se z garjami letno okuži 300 milijonov ljudi po vsem svetu.
Garje so nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča mikroskopska pršica, znana kot "srbec" ali znanstveno Sarcoptes scabiei var. hominis. Ta parazit se zarije v zgornjo plast kože, kjer samice odlagajo jajčeca. Bolezen se kaže predvsem kot intenziven srbež, ki je posledica imunskega odziva telesa na pršico, njene telesne tekočine in izločke.
Okužba z garjami se najpogosteje prenaša s tesnim fizičnim stikom med ljudmi, kot so dolgotrajno držanje rok, spanje v isti postelji ali spolni stik. Redkeje se lahko prenaša tudi preko okuženih oblačil, brisač ali posteljnine, vendar ta način prenosa ni tako pogost, saj pršica izven človeškega gostitelja hitro umre. Zaradi načina prenosa so bolj ogroženi kolektivi z veliko gostoto ljudi, kot so vrtci, šole, domovi za ostarele in druge ustanove, kjer je stik med posamezniki pogostejši.
Glavni simptom garjavosti je močan srbež, ki se običajno poslabša ponoči. Na koži se lahko pojavijo drobni rdeči izpuščaji, pretisni mehurčki ali značilni tanki, vijugasti kanali pod kožo, ki jih izkoplje samica pršice. Pri ljudeh, ki se okužijo prvič, se lahko simptomi pojavijo šele čez dva do šest tednov, medtem ko se pri tistih, ki so garje že preboleli, lahko znaki pojavijo že v enem do štirih dneh po ponovni okužbi, ker je imunski sistem že senzibiliziran.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.