O mirovnem načrtu je bilo govora na četrtem srečanju svetovalcev za nacionalno varnost v švicarskem Davosu, kjer se danes uradno začenja Svetovni gospodarski forum, ki se ga bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot poroča AP, se bo Zelenski osredotočil na obrambo Ukrajine ob vse manjši podpori Kijevu in vse večji pozornosti, ki jo pridobiva kriza na Bližnjem vzhodu.
Včeraj pa je na to temo že spregovoril Andrij Jermak, vodja kabineta ukrajinskega predsednika, in ocenil, da je dober znak, da število udeležencev na pogovorih o mirovnem načrtu narašča. Polovica jih je bila namreč iz Evrope, 18 iz Azije in 12 iz Afrike. "Zelo spodbudno je, da z nami sodeluje vse več držav svetovnega juga," je dejal Jermak. "Konflikt v Evropi je namreč izziv za vse človeštvo."
Mirovni načrt, ki ga je Kijev prvič predstavil konec leta 2022, med drugim predvideva umik ruskih sil z vseh zasedenih ozemelj v Ukrajini – vključno s polotokom Krim –, kazni za ruske vojne zločince, odškodnine in varnostna jamstva. Rusija načrt zavrača in ni vabljena na pogovore o njem. Jermak je ob tem poudaril, da če se ozemeljskega celovitost Ukrajine, ki jo Rusija zdaj krši z nezakonitimi priključitvami, ne bo obnovila, "bodo lahko drugi agresorji po svetu kmalu zavzeli dele drugih držav in tam začeli prirejati lažne volitve".
"Za vse Ukrajince je najpomembnejše, da zmagamo v tej vojni," je dodal. Pot do miru, kot je omenil, vsekakor ni preprosta prekinitev ognja, saj si Rusi ne želijo miru, temveč prevlado.
Cilj pogovorov je bil nadgraditi prejšnja tovrstna prizadevanja, ki so potekala na Danskem, v Savdski Arabiji in na Malti. Vsak mirovni sporazum bo sicer zahteval tudi rusko sodelovanje, vendar Moskva v pogovorih ni zastopana. V zadnjem krogu, na Malti, so sodelovali odposlanci iz 65 držav. Tokrat, kot je dejal eden izmed gostiteljev, švicarski zunanji minister Ignazio Cassis, se je pogovorov udeležilo 83 delegacij. Dodal je, da bi moral ta mirovni načrt služiti kot izhodišče za mir in da so pogovori namenjeni pripravi na trenutek, ko se jim bo pridružila tudi Rusija.
"Za zdaj je sicer iluzorno misliti, da bi se Rusija pozitivno odzvala na povabilo," je poudaril. "Rusija za zdaj ni pripravljena narediti nobenega koraka ali popustiti."
V drugi polovici februarja bosta minili dve leti, odkar se je začel ruski vojaški napad na Ukrajino. Razmere na fronti na vzhodu in jugu države so že mesece v slepi ulici. Kljub srditim bojem z izgubami na obeh straneh skoraj ni prišlo do sprememb na frontni črti, navaja dpa.
Ukrajina Rusiji med drugim očita vedno pogostejšo uporabo prepovedanega solzivca. Ukrajinski generalštab je sporočil, da so od začetka vojne našteli že 626 takšnih primerov. V prvih dneh januarja naj bi jih bilo 51. Granate z dražilnim plinom CS, ki ga marsikje uporablja tudi policija, naj bi ruske sile odvrgle z droni ali izstrelile s topništvom. Uporaba solzivca v vojni je prepovedana s konvencijo o kemičnem orožju, katere podpisnica je tudi Moskva. Neodvisne potrditve ukrajinskih informacij ni.
KOMENTARJI (166)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.