Drugi krog pogovorov zaključen: Zelenski in Putin iz oči v oči še ta mesec?

Pogajalci obeh držav so se srečali v luksuznem hotelu v palači Ciragan na obrežju Bosporja. Rusko delegacijo je vodil svetovalec ruskega predsednika Vladimir Medinski, ukrajinsko pa obrambni minister Rustem Umerov. Posrednik v pogovorih je bil turški zunanji minister Hakan Fidan.

Ukrajinska delegacija se je po lastnih navedbah pred tem srečala s predstavniki Nemčije, Italije in Združenega kraljestva z namenom "uskladitve pozicij". Ob tem so Ukrajinci poudarili njihovo zavezanost mirovnim prizadevanjem.

Ukrajina je pred pogovorom napovedala, da bo ruski strani predstavila predlog, ki predvideva popolno in brezpogojno prekinitev ognja, izpustitev vseh vojnih ujetnikov ter vrnitev ugrabljenih otrok. Za vzpostavitev zanesljivega in trajnega miru pa sicer ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kot nujno vidi srečanje med njim in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom.

Po besedah člana ukrajinske delegacije Sergija Kislice je ruska stran na pogovorih v luksuznem hotelu v palači Ciragan zavrnila ukrajinski predlog za brezpogojno prekinitev ognja. Je pa Moskva po besedah vodje ruske delegacije in svetovalca ruskega predsednika Vladimirja Medinskega predlagala delno, dva do tri dni trajajoče premirje. To naj bi veljalo le na določenih območjih frontne črte in omogočilo, da strani tam pobereta trupla padlih vojakov. Ob tem je potrdil, da so ukrajinski strani predali omenjeni memorandum.

Rusija memoranduma s pogoji za mir, ki naj bi ga predstavila danes, ni želela vnaprej predati ukrajinski strani. Zavrača pa Moskva zahtevo tako Kijeva kot zahodnih držav po brezpogojni prekinitvi ognja ter vztraja pri razrešitvi "temeljnih vzrokov" vojne.

Ukrajina si obenem želi konkretnih varnostnih jamstev zahodnih držav, bodisi v obliki zaščite Nata ali prisotnosti zahodnih vojakov na območju, na kar pa ne pristaja Rusija. Ta naj bi medtem med pogoji za končanje vojne v Ukrajini zahtevala zavezo Zahoda, da se Nato ne bo širil proti vzhodu.

Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je po pogovorih dejal, da je Ukrajina prejela ruski memorandum, in dodal, da si bo delegacija vzela en teden, "da se odloči o nadaljnjih korakih". "Dogovorili smo se, da bomo izmenjali vse hudo ranjene in hudo bolne vojne ujetnike. Druga kategorija so mladi vojaki, stari od 18 do 25 let," je dejal Umerov. ter dodal, da bosta strani izmenjali tudi po 6000 trupel padlih vojakov.

Tudi Zelenski je ob zaključku pogovorov dejal, da pričakuje nove osvoboditve vojnih ujetnikov. Dodal je, da Putinu ne bi smeli dovoliti, da odloča o tem, kdo se lahko in kdo se ne more pridružiti Natu. "Njegov apetit po vojni bo le še naraščal," je ocenil. Meni, da mora Nato poslati sporočilo, da "Rusija s to vojno ne bo dobila ničesar".

Ukrajina je Rusiji predala tudi seznam otrok, ki naj bi jih ruske sile med invazijo nezakonito deportirale, je na družbenih omrežjih sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. "Govorimo o stotinah otrok, ki jih je Rusija nezakonito deportirala, prisilno premestila ali zadržala na začasno okupiranih ozemljih," je zapisal.

Rusija v memorandumu s pogoji za mir v Ukrajini zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine (Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson) kot del ozemlja Rusije, ter popoln umik ukrajinskih oboroženih sil s teh ozemelj. O tem poroča ruska tiskovna agencija Tass, ki je prodobila vpogled v dokument.

Memorandum vsebuje tudi zahtevo po vojaški nevtralnosti Ukrajine, kar pomeni, da bi se država odpovedala pristopu k vsem vojaškim zavezništvom in koalicijam.

Kijev sicer že dlje časa izraža namero po priključitvi zvezi Nato, katere članice izdatno podpirajo Ukrajino v boju proti ruski agresiji. Nekatere so se na pobudo Francije in Velike Britanije pridružile t. i. koaliciji voljnih, ki naj bi po sklenitvi morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo nadzorovale njegovo izvajanje - po potrebi tudi s prisotnostjo vojakov na ukrajinskem ozemlju.

Rusija medtem v memorandumu zahteva "prepoved kakršnih koli vojaških dejavnosti tretjih držav ter razporeditve tujih vojaških formacij, baz in druge infrastrukture na ozemlju Ukrajine".

Poleg tega Moskva pričakuje omejitev najvišjega dovoljenega števila pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil in drugih vojaških formacij, razpustitev nacionalističnih formacij znotraj ukrajinske vojske in nacionalne garde, razpustitev nacionalističnih organizacij in političnih strank, zakonsko prepoved poveličevanja in spodbujanja nacizma in neonacizma ter zagotavljanje pravic in svoboščin rusko govorečim prebivalcem Ukrajine.

Memorandum ob tem predvideva umik ukrajinskih sankcij proti Rusiji, obojestransko odpoved odškodninskim zahtevkom za povračilo škode, povzročene med več kot tri leta trajajočim konfliktom, ter postopno obnovitev diplomatskih in gospodarskih odnosov, prometa in drugih povezav.

Umerov je ob tem dodal, da sta je pogovor tekel tudi o morebitnem srečanju med Zelenskim in Putinom, na katerem bi bil lahko prisoten tudi ameriški predsednik Donald Trump. Srečanje bi se lahko odvilo konec meseca. "Pozivamo k resničnemu prizadevanju za konec te vojne – prekinitev ognja, humanitarne akcije, srečanje voditeljev. Če je Rusija resna, se bo s tem strinjala. Če ne, morajo slediti sankcije," je dejal.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovil, da je pripravljen gostiti srečanje predsednikov. "Moja največja želja za obe strani je, da bi se v Istanbulu ali Ankari sestala tako Vladimir Putin kot Volodimir Zelenski in da bi na njuno stran pripeljal celo gospoda Trumpa, če se bosta strinjala," je dejal. Ob tem je napovedal, da bo Turčija sprejela ukrepe, ki bi omogočili organizacijo takega srečanja.

Ameriški predsednik je pripravljen sprejeti povabilo turškega kolega, ki je izrazil željo, da bi v Turčiji organiziral tristranska mirovna pogajanja s predsednikoma Rusije in Ukrajine, je sporočila Bela hiša. "Predsednik je dejal, da je odprt za to, če pride do tega, vendar želi, da se oba voditelja in obe strani skupaj usedejo za pogajalsko mizo," je povedala tiskovna predstavnica Karoline Leavitt.

Zelenski je medtem danes pozval predsednika ZDA, naj "sprejme odločne ukrepe" in "Rusijo prisili k premirju z močnimi sankcijami". Dodal je, da je Rusija zavrnila predlog za brezpogojno prekinitev ognja in predlagala kratko, dva do tri dni trajajoče premirje, kar je označil za "igro retorike".

Drugi krog pogovorov med delegacijama sicer poteka dan po intenzivnih medsebojnih napadih ruskih in ukrajinskih sil.

Rusija je v noči na nedeljo nad Ukrajino po navedbah Kijeva izstrelila 472 dronov, kar je največ v enem dnevu od začetka vojne. Ukrajina pa je v nedeljo izvedla obsežne napade z droni na ruska vojaška letališča ter s skoraj 120 brezpilotnimi letalniki uničila več kot 40 bojnih in izvidniških letal, med drugim v Sibiriji. S tem naj bi onesposobila več kot tretjino ruskih strateških bombnikov.

Napadi so se nadaljevali tudi v noči na ponedeljek. Po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform so ruske sile Harkov napadle z droni in dvema raketama. Med petimi ranjenimi je po navedbah župana Igorja Terehova tudi sedemletni deček.

Ruska zračna obramba je medtem po poročanju ruskih tiskovnih agencij sestrelila 162 ukrajinskih brezpilotnikov, največ nad obmejno regijo Kursk.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je medtem v Berlinu sešla z ameriškim republikanskim senatorjem Lindseyjem Grahamom, ki si prizadeva za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Razpravljala sta o usklajevanju EU in ZDA pri uvedbi novih ukrepov, v okviru katerih naj bi Bruselj med drugim znižal cenovno kapico za surovo nafto.

"Pritisk deluje, saj Kremelj ne razume ničesar drugega," je v izjavi po srečanju sporočila Evropska komisija. Dodala je, da je von der Leynova v luči tega pozdravila "zavezo senatorja Grahama po povečanju pritiska na Rusijo". "Ti ukrepi, skupaj z ukrepi ZDA, bi močno povečali skupni učinek naših sankcij," je glede na izjavo in objavo na družbenem omrežju poudarila predsednica Komisije.

Bruselj pripravlja 18. sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino. Ukrepi bodo usmerjeni na ruske prihodke na področju energetike, ruski bančni sektor in znižanje cenovne kapice za nafto, še piše v izjavi.

Von der Leynova je ob tem z Grahamom, ki predlaga uvedbo 500-odstotnih carin za države, ki od Rusije kupujejo nafto, med drugim govorila tudi o vprašanju med vojno ugrabljenih ukrajinskih otrok.

Graham se bo v Berlinu sestal tudi z nemškim zunanjim ministrom Johannom Wadephulom. Pred tem se je konec tedna mudil v Parizu, kjer se je skupaj s kolegom iz demokratske stranke Richardom Blumenthalom srečal z ukrajinskim predsednikom. Ta se jima je med drugim zahvalil za pobudo glede uvedbe novih sankcij proti Rusiji.

Senatorja sta v francoski prestolnici sprejela tudi francoski finančni in zunanji minister, Eric Lombard in Jean-Noel Barrot, ki sta poudarila potrebo po usklajenem delovanju Evrope in ZDA glede vojne v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije.