V EP znova pobuda za ukinitev premikanja urinih kazalcev

Zadnjo nedeljo v marcu, torej 26. marca, se bodo kazalci ponoči znova premaknili in prešli bomo na poletni čas. Ko bo ura odbila 2.00 zjutraj, se bodo kazalci zavrteli naprej na 3. uro. Prikrajšani bomo torej za eno uro spanja. V zadnjih letih tudi nekateri strokovnjaki izpostavljajo, da tovrstno premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.

Skupina 43 evropskih poslank in poslancev, med njimi tudi slovenski evroposlanec Matjaž Nemec (SD/S&D), je danes na predsednico Evropske komisije in komisarko za promet znova naslovila pobudo o ukinitvi premikanja ure na zimski in poletni čas. 

"Decembra 2019 je Svet nadaljnja pogajanja pogojeval z vseevropsko oceno učinkov. Minila so tri leta, Evropska komisija pa takšne ocene še ni pripravila. Sporočila je, da morajo države članice najti kompromis glede tega vprašanja. Čeprav je Komisija že naredila bistvene korake k odpravi sezonskega premikanja časa, spodaj podpisani člani verjamemo, da lahko Komisija dodatno prispeva k temu, da bodo države članice našle skupno stališče," so zapisali v pobudi, pod katero so se podpisali evroposlanci iz EPP, S&D, ECR, Renew in Greens. 

Živahna razprava o smiselnosti premikanja ure je, kot rečeno, v evropskem parlamentu potekala že pred leti. Leta 2018 je Bruselj izvedel javno posvetovanje o ukinitvi premikanja ure. Na anketo se je odzvalo skoraj 4,6 milijona Evropejcev, kar 84 odstotkov pa jih je odgovorilo, da se s prestavljanjem ure ne strinjajo. Že nekaj mesecev pozneje, 26. marca 2019, pa so evropski poslanci odločili, da je treba voljo ljudi upoštevati in da se v EU premikanje ure ukine leta 2021. 

"Takšne mobilizacije evropske javnosti Evropska komisija preprosto ne more spregledati. Spomnimo, od tedaj je že več kot tri leta, premaknilo pa se ni pravzaprav nič. To vprašanje, ki morda ni vitalnega pomena za reševanje ključnih izzivov Unije, pa poleg svojega prvenstvenega cilja – konec vsem nevšečnostim in zmedam ob spremembah ure, razgalja tudi večji problem, to je naslavljanje in reševanje problemov, ki prihajajo neposredno iz želja, zahtev in hotenj ljudi," je za 24ur.com novo pobudo komentiral Nemec. 

Vmes se je sicer zgodila pandemija covida-19, ki je številna vprašanja, tudi to o premikanju ure, potisnila v ozadje. Evropska komisija je nato leta 2021 določila, da bomo uro prestavljali še vsaj do leta 2026.  

Če se evropske institucije resnično želijo približati ljudem, morajo upoštevati njihovo voljo, pa zdaj poudarja Nemec. "Pričakujem, da poziv ne bo obstal tako kot praktično vse doslej v zvezi s to problematiko, v predalih – predlogi, temveč se bo še pred jesenjo in časom jesenskega premikanja ure nazaj realiziral," je poudaril. 

Odločitev za poletni ali zimski čas bi po sklepih iz 2019 bila prepuščena državam članicam. V Sloveniji bi ob odpravi premikanja ure na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas, čeprav so rezultati javnega posvetovanja, ki ga je Bruselj organiziral leta 2018, pokazali, da smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. 

Zakaj sploh premikamo uro?

Premik ure oziroma poletni čas se je uveljavil zato, da bi bolje izkoristili dnevno svetlobo in manj spali, ko se poleti podaljša dan. S prestavljanjem ure med zimskim in poletnim časom pa varčujemo tudi pri energiji, saj se dnevni delovni čas podjetij in ustanov prilagaja na večji izkoristek dnevne svetlobe. To pa posledično pomeni manjšo porabo tako električne kot toplotne energije. 

Poletni čas se je pri nas začel uporabljati leta 1983. Danes ga uporablja večina držav po svetu, a ne povsem usklajeno. 

Več študij je pokazalo prednosti uporabe poletnega časa in premika ure. Med drugim naj bi bilo zaradi ukrepa manj prometnih nesreč in kriminala, pozitivni učinki pa naj bi se kazali tudi v gospodarstvu. A obstajajo tudi protiargumenti.