'V Evropi plača zaposlenih ne bi smela biti odvisna od spola osebe'

Enako plačilo za enako delo je eno od temeljnih načel Evropske unije, ki so zapisana v pogodbi o delovanju EU. Evropska strategija zaposlovanja medtem v svojih smernicah že 23 let vključuje znižanje plačne neenakosti. Vendar pa vprašanje, kako tudi dejansko nasloviti zmanjšanje tega problema, še danes ostaja odprto.

Leta 2011 je Evropska komisija obelodanila prvi evropski dan enakega plačila, s katerim je želela povečati ozaveščenost o tej problematiki, tri leta kasneje pa je EU sprejela nezavezujoča priporočila o transparentnosti plač. "Že 65 let stremimo k enakim plačam za enako delo," je poudarila Linda Senden iz pravne mreže za enakopravnost. Ob tem je poudarila predvsem težavo, ki jo pomanjkanje transparentnosti ustvarja na področju odkrivanja neenakosti pri delavcih samih ter tudi pri kasnejšem pravnem dokazovanju plačnih neenakosti in diskriminacije.

Po podatkih Eurobarometra izpred dveh let se razlika v plačah moških in žensk za enako delo giblje na okoli 14 odstotkih. To naj bi se v času svetovne pandemije sicer še poslabšalo, opozarjajo v Evropskem parlamentu. "Transparentnost pri plačah potrebujemo, da lahko ugotovimo srž problema ter kako globoko sežejo njegove korenine," je ob predstavitvi direktive o zagotavljanju transparentnosti pri plačah dejal predsednik odbora za pravice žensk in enakost spolov Robert Bideron.

"Plača delavcev v Evropi ne bi smela biti odvisna od spola osebe," je jasna tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Evropska komisija je v začetku marca sprejela zakonodajni predlog o zavezujočih ukrepih za transparentnost plač. Predlagana je direktiva za krepitev uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti med moškimi in ženskami. Prek preglednosti plač in mehanizmov izvrševanja pa se osredotoča na ukrepe za zagotavljanje preglednosti plačila in boljši dostop do sodnega varstva za žrtve plačne diskriminacije.

Članica Evropskega parlamenta Rafaela Samira je medtem poudarila, da želijo s predlogom direktive prioretizirati še dve drugi zadevi. Kot prvo so želeli vanjo zajeti čim večje število ljudi, tudi nebinarne osebe in druge manjšine. Kot je dejala, želijo s tem poskrbeti za čim večjo vključenost oseb ter posledično zmanjšati občutek izključenosti. Ob tem želijo poskrbeti za stičišče med različnimi skupnostmi, kot so na primer pripadnice različnih etničnih skupin in ras, invalidne ženske in druge.

"Gre za orodje, s katerim lahko naredimo konec diskriminaciji. Če imaš na voljo informacije o plačah, imaš tudi sredstva, s katerimi lahko na tem področju nekaj spremeniš," je jasna članica odbora Kira Marie Peter-Hansen.

Izpostavlja, da se morajo za zmanjšanje neenakosti zavzeti tudi za to pristojne institucije. "Želimo poskrbeti, da tudi zaposlovalci svojih delavcev ne bodo mogli prisiliti v zakrivanje informacij o plačah. Pri tem pa bodo morale podporo nuditi tako Evropska komisija kot države članice EU," je jasna.

Gre sicer za direktivo, pojasnjuje, zaradi česar bodo imele države določeno mero avtonomnosti pri njeni implementaciji. Vendar pa bodo morale vse poskrbeti za dosego skupnega cilja. "Direktiva je pomemben korak na boljše," je prepričana Sendnova.

Pandemija povečala neenakosti med moškimi in ženskami

Samirova je poudarila, da je pandemija še povečala že prej obstoječe neenakosti med moškimi in ženskami, a jih je ob tem tudi osvetlila. Pandemija covida-19 je namreč nesorazmerno vplivala na dostop žensk do trga dela.

Prav tako Akcijski načrt za enakost spola III ugotavlja, da se je poleg nasilja v družini, ki je naraščalo zaradi zapiranja javnega življenja, zgodilo več kot milijon nezaželenih težav, 47 milijonov žensk in deklet pa je zapadlo v skrajno revščino. "Ultrakonservativci in fundamentalisti so izkoristili te razmere ter še nekoliko poostrili nadzor nad ženskim telesom in nad neodvisnostjo žensk, zlasti z omejevanjem dostopa do prostovoljne prekinitve nosečnosti. Kriza in njene številne posledice so jasno pokazale, da pravice žensk in deklet nikoli niso pridobljene," so še zapisali v poročilu.

Medtem je o navzkrižjih pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja poročalo več žensk kot moških, največje težave so imele pri tem tiste, ki so morale delati od doma in skrbeti za majhne otroke. Ženske so poročale tudi o večji finančni obremenitvi med pandemijo kakor moški.

Več težav, ki jih je osvetlila svetovna pandemija, je izpostavil tudi Bideron. Kar 77 odstotkov prebivalk Evropske unije namreč meni, da jim je v času covida-19 upadla ekonomska, fizična in psihična varnost, je navedel ter dodal, da se neenakost kaže tudi pri izplačilu pokojnin. "Ženske v Evropski uniji imajo v povprečju za 20 odstotkov nižjo pokojnino kot moški," je izpostavil.

"Zavedamo se dejstva, da je pandemija covida-19 na ženske v Evropski uniji vplivala disproporcionalno. Posebno pri usklajevanju službenega in zasebnega življenja," je priznala Metsola. "To moramo spremeniti. Vlogo žensk moramo oddaljiti od tradicionalne vloge skrbnice družine. Prav tako pa bi morali ženske veliko bolj vključevati v odločevalske procese," je dejala in poudarila, da to velja tudi na ravni Evropskega parlamenta.