'Politiki je uspelo dokazati, da prostora za novinarje ni več'

Vodja skupine, evropska poslanka iz Nizozemske Sophie in 't Veld (Renew), je uvodoma zavrnila informacije, da naj bi vabilo premierju Janezu Janši in ministru za kulturo Vasku Simonitiju poslali tik pred zdajci. Pojasnila je, da so vsa vabila poslali 24. februarja, nato pa ugodili zahtevi Janše po njegovi fizični udeležbi in da je razprava javna. Kasneje so bili obveščeni, da danes z ministrom za kulturo ne bosta mogla priti v Bruselj. Dejala je, da bodo njuno željo, da bi bil pogovor 26. marca v živo v Bruslju, skušali uresničiti, a morajo najprej ugotoviti, ali bo to izvedljivo prav na ta datum. Udeležbo na tem srečanju je že napovedal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Iz njegovega urada so namreč danes sporočili, da se današnjega pogovora ne bo udeležil, saj je v korespondenci z Evropskim parlamentom sprejel in potrdil udeležbo na pogovoru v Bruslju 26. marca.

Veldova je še izpostavila, da je njihova skupina za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG), ki deluje v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), ni sodišče, temveč izvajajo nadzor in torej zbirajo informacije. Izmenjava mnenj je le ena oblika, možen je tudi obisk v državi, ko bodo to dopuščale razmere. Glede vabila Janše Evropskemu parlamentu, naj se pridruži Evropski komisiji, ki jo jo je pozval, naj obišče Slovenijo, da ugotovi stanje v medijih, pa je dejala, da je parlament neodvisen in sam izvaja obiske, če se za to odloči.

Predstavnik Evropske komisije iz direktorata za temeljne pravice in pravno državo Emmanuel Crabit je spomnil, da je komisija že v prvem letnem poročilu o stanju vladavine prava iz septembra lani v Sloveniji kot zaskrbljujoče izpostavila spletno nadlegovanje novinarjev, pa tudi pomanjkanje človeških in finančnih virov Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Sedaj komisija pripravlja novo poročilo, v tem okviru pa aprila načrtujejo obisk držav, verjetno virtualno glede na razmere, je dejal. V novem poročilu bodo podali oceno o razvoju razmer. Glede transparentnosti lastništva medijev je izpostavil pomen nove direktive o avdiovizualnih medijih. Napovedal je tudi, da bo komisija letos objavila priporočila o varnosti novinarjev. Na več vprašanj članov skupine glede mehanizmov za zagotavljanje medijskega pluralizma in svobode, pa je med drugim omenil konkurenčna pravila in državne pomoči, večkrat pa izpostavil pomen letnih poročil o vladavini prava. 

Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) Goran Forbici pa je izpostavil spletno nadlegovanje in žalitve, vulgarnosti vladajočih s premierjem na čelu ne samo do kritičnih medijev, ampak tudi do civilne družbe ter stroge omejitve svobode izražanja in gibanja v kriznih zakonih, sprejetih v okviru pandemije covida-19. Omejitve svobode zbiranja so se še posebej šokantne zdele Sergeyju Lagodinskemu iz Nemčije (Zeleni/EFA), ki je vprašal, ali so se že obrnili na ustavno sodišče, ESČP ali Sodišče EU.

'Preveč je front, s katerimi se novinarji vsakodnevno borimo za lasten obstoj in zaščito imena'

Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek je izpostavila neposredne spletne napade na novinarje in žaljenje, kot tudi to, da gre predvsem za napade na tiste v javnih medijih, torej na RTV Slovenija in STA. Opozorila je, da želijo zlomiti STA pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU.

"To, da so oblasti danes odpovedale sodelovanje in se sklicevale na pogoj fizične pristnosti v Bruslju, najprej pa domnevno niti ne našle uradnega vabila, je le krinka za to, da se niso pripravljeni soočiti z mnenji neposredno – mnenji, ki jim nastavljajo ogledalo. Čeprav verjamem, da podobe v njem ne želijo videti. To ogledalo kaže izločevalno politiko in ne politiko, ki stavi na demokratično razpravo," je dejala.

Pritisk na medije po njenih besedah postaja koordiniran in sistematičen, napadi na novinarje pa zelo osebni, brezsramni in brezobzirni obračuni. "V ospredju je blatenje novinark kot žensk, ni nam treba naštevati dokazov, vsak dan se zlagajo kar sami." Pred mednarodnim dnevom je žensk je opozorila na vlogo žensk kot novinark.

Preveč je front, s katerimi se novinarji vsakodnevno borimo za lasten obstoj in zaščito imena, namesto da bi energijo vladali v iskanje odgovorov, ki zanimajo javnost in ki jih javnost potrebuje, je še opozorila. Mediji v Sloveniji smo v pandemiji opravili izjemno odgovorno delo in ga bomo opravljali še naprej, je zagotovila.

Cenzure v Sloveniji po njenem mnenju dejansko ni mogoče meriti. "Težko je reči, da se novinarji samocenzurirajo. Če govorimo z njimi, se prav gotovo zgodi, da določenih zadev ne preiščejo tako globoko, kot bi jih sicer. Če ne bi bilo napadov nanje, bi bilo zagotovo drugače." Nekateri novinarji so bolj izpostavljeni napadom kot drugi, je opozorila. Vprašanje je, ali bodo zaradi tega lahko vztrajali pri tem delu, ali pa se bodo odločili, da nimajo več volje nadaljevati, kajti cena je visoka – treba se je odločiti, ali je posameznik na to pripravljen. 

Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević je podprl današnjo razpravo, saj meni, da Slovenija potrebuje več mednarodnih razprav, še posebej v EU, saj so prakse v nasprotju z evropskimi vrednotami. Tudi on je opozoril, da skuša vlada vzpostaviti popoln nadzor nad STA. Pojasnil je, da je problematična tudi slovenska medijska zakonodaja, ki ne nudi nobenih rešitev za težave, ki jih imamo z lastništvom medijev in odpornostjo slovenskega medijskega prostora, ki je krhek. Omejena je tudi možnost izvoza naših vsebin v tujino. "To pomeni, da potrebujemo vlogo države, da bodo mediji lahko preživeli – zaradi krize covida, zaradi krize tiskanih medijev in širše krize novinarstva, zato bi potrebovali dodatna sredstva. V številnih državah smo videli, da so države poskusile pomagati zasebnim medijem, a  sredstva so prišla iz zasebnih rok, šlo je za donacije. V Sloveniji nimamo donatorjev iz tujine ali doma, ki bi podpirali medije. Imamo pa določene politične akterje, ki poskušajo zaobvladati medijski prostor," je opozoril in potegnil vzporednice s Srbijo in Madžarsko.

Preiskovalni novinar Lenart J. Kučić iz portala Pod črto je orisal slovenski medijski sistem z vidika lastništva, ki da vsaki vladi omogoča nadzor nad mediji in več možnosti, da ta nadzor še poveča. Predstavil je tudi analizo vzorcev napadov na Twitterju. Med drugim je povedal, da je slovenski politiki uspelo dokazati, da prostora za novinarstvo ni, da imamo samo desničarske in levičarske aktiviste. "Ni več mogoče preiskovati, ne da bi se dejstva izpodbijala, normalna razprava ni več mogoča, in to je eden največjih 'uspehov' slovenske politike v zadnjih 30 letih," je opozoril. 

Poslanka Elena Yoncheva (S&D) iz Bolgarije je izpostavila, da je bila lani Slovenija na indeksu svobode medijev na 36. mestu in da "sedaj en človek to hitro spreminja". Pričakuje ukrepanje Bruslja.

Poslanka iz Nemčije Katarina Barley (S&D) je ocenila, da so vidne vzporednice z Madžarsko, ter slovenske udeležence vprašala, ali obstaja nevarnost, da gre Slovenija v podobno smer kot Madžarska, v izolacijo v EU.

Poslanka iz Madžarske Anna Donanth (Renew) je izpostavila pomen evropskega delovanja za zaščito svobode medijev in pluralizma ter izrazila pričakovanje v dejavnost komisije. Tudi poslanka z Malte Roberta Metsola (EPP) je izpostavila pomen zaščite svobode medijev.

Gre za to, kakšne Evrope si želimo, v kakšni Evropi si želimo živeti, je na koncu poudarila Veldova, ki se je svojim sogovornikom zahvalila za udeležbo na razpravi. Odgovorila pa: v Evropi vladavine prava, svobode medijev. "Želimo, da novinarji svoje delo opravljajo varno, brez kakršnegakoli pritiska." 

Spomnimo

Za spremljanje razmer v Sloveniji se je skupina poslancev, v kateri sicer ni članov iz Slovenije, odločila po odzivu premierja Janše na članek v bruseljskem spletnem mediju Politico o stanju v slovenskih medijih. Avtorico članka je Janša na Twitterju obtožil, da ji je "bilo naročeno, da ne pove resnice".

Današnji pogovor je uvod v razpravo o svobodi medijev v Sloveniji, ki bo v sredo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Sprva načrtovano razpravo o razmerah na Poljskem in Madžarskem so na pobudo evropskih socialdemokratov razširili tudi na Slovenijo.