Evroposlanci so uredbo o večletnem finančnem okviru potrdili s 548 glasovi za in 81 proti, 66 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Podprli so jo tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije. Sedemletni proračun, ki je vreden 1074 milijard evrov, skupaj s 750 milijard evrov vrednim skladom za okrevanje sestavlja sveženj za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19.
V prihodnjem sedemletnem obdobju bo za deset izbranih programov EU, med drugim Obzorje Evropa, EU4Health in Erasmus+, namenjenih dodatnih 15 milijard evrov, kar je rezultat pogajalskih prizadevanj evropskih poslancev, so sporočili iz parlamenta. Od tega bodo štiri milijarde evrov na voljo iz prerazporeditev znotraj večletnega proračuna.
Enajst milijard pa bo po navedbah Evropskega parlamenta zagotovljenih predvsem iz pobranih glob zaradi kršitve pravil konkurence, ki jih morajo plačati podjetja, če kršijo pravila EU. S temi dodatnimi enajstimi milijardami evrov se bo celoten obseg okvira postopoma zvišal na 1085 milijard evrov, so pojasnili.
Poleg tega bo dodatna milijarda evrov namenjena še boljši fleksibilnosti za naslavljanje prihodnjih potreb in kriz. Nadzor nad sredstvi iz sklada za okrevanje bodo izvajale vse tri osrednje institucije EU.
"Delali smo nepretrgoma. Pogajanja so bila intenzivna, a prevzeli smo odgovornost, premagali ovire in stopili skupaj v dobro Evrope," je v razpravi o sklepih vrha v Evropskem parlamentu v Bruslju poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Dogovor z vrha je po njegovih besedah korak naprej. "Zdaj imamo vire, okrepili smo vladavino prava z novo in učinkovito zakonodajo ter se dogovorili za ambicioznejše podnebne cilje za leto 2030," je poudaril. Omenil je tudi napredek v boju proti pandemiji covida-19.
Nemški državni sekretar Michael Roth je v imenu nemškega predsedstva Sveta EU poudaril, da se je Evropa naučila iz preteklosti. "Solidarnost je pot iz krize. Nikogar ne bomo pustili zadaj," je poudaril. Dejal je še, da bo s prihodnjim letom denar iz 1824 milijard evrov težkega svežnja za okrevanje lahko dosegel ljudi in regije, ki jih je prizadela pandemija.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je pohvalila dogovor o cilju znižanja izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Glede mehanizma vladavine prava, o katerem sta se dogovorila Evropski parlament in nemško predsedstvo Sveta EU, pa je zagotovila, da sklepi z vrha ne spreminjajo zakonodaje.
Več sodelujočih v razpravi je sicer izrazilo zaskrbljenost zaradi interpretativne izjave voditeljev na vrhu, zaradi katere sta Madžarska in Poljska umaknili veto na večletni proračun unije in sveženj za spoprijem s pandemijo. Interpretativna izjava predvideva, da mehanizma vladavine prava ne bodo uporabljali, dokler sodišče EU ne bo odločilo o njegovi skladnosti s pogodbami EU.
Nekatere poslance skrbi, da se bo uresničevanje mehanizma vladavine prava zavleklo ali ga bodo izpodbijali. Več parlamentarcev, med njimi vodja Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber, je ob tem opozarjalo, da mora Evropska komisija poskrbeti, da bo mehanizem vladavine prava začel veljati 1. januarja prihodnje leto, kot je bilo predvideno sprva. Izpostavljali so tudi, da je komisija varuhinja pogodb EU.
"Vsak primer kršitve vladavine prava po 1. januarju 2021 bo obravnavan. Niti eden ne bo izgubljen," je parlamentarce skušala pomiriti von der Leynova. Zatrdila je tudi, da je zakonodaja nad izjavami, kar je pozdravil vodja liberalcev (Renew) Dacian Ciolos. Tisti, ki bodo kršili vladavino prava, bodo morali po besedah predsednice komisije za to odgovarjati. "Lahko računate name in jaz računam na vas," je še sporočila evroposlancem ob koncu razprave.
So pa poslanci izražali zadovoljstvo z dogovorom o večletnem finančnem okviru (MFF) in skladu za spoprijem s pandemijo, o čemer bo Evropski parlament danes tudi glasoval.
"Tik pred zdajci je Evropski svet dal zeleno luč za podporo državljanom in gospodarstvom, ki jih je prizadela pandemija," je dejala vodja skupine Zelenih Ska Keller. "Gre za dosežke, kakršnih še ni bilo," pa je glede MFF in mehanizma vladavine prava poudarila predsednica politične skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez.
Vodja skrajno desne skupine Identiteta in Demokracija (ID) Marco Zanni pa je bil do mehanizma vladavine prava kritičen, češ da gre za zaskrbljujoče grožnje suverenosti držav članic.
"Volk Orban je pojedel Rdečo Kapico," pa je bila do Madžarske kritična Manon Aubry iz skupine levice (GUE/NGL). Ob tem je obžalovala, da se cilji unije glede varovanja demokracije, človekovih pravic ali zaščite okolja ne skladajo z njenimi dejanji.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.