Zelena luč aktoma o svobodi medijev in umetni inteligenci

Za novo zakonodajo na področju medijev je na plenarnem zasedanju glasovalo 464 poslancev, 92 jih je bilo proti, 65 vzdržanih. Poročevalka Evropskega parlamenta za akt o svobodi medijev Sabine Verheyen je na današnji novinarski konferenci pred glasovanjem novo zakonodajo označila za pomemben uspeh za medijsko svobodo in zaščito pravic novinarjev v EU.

Poudarila je, da gre za prvo uredbo v EU na tem področju in da bo akt prispeval k zaščiti svobodnih in neodvisnih medijev. Akt o svobodi medijev med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Novinarje pa naj bi zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov.

Uporaba vohunske programske opreme proti novinarju je upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, ki ga je osumljen novinar. Nova zakonodaja vzpostavlja pravni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU. Državljanom Unije zagotavlja pravico do dostopa do pluralnih informacij.

Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in objektivni, financiranje pa trajno in predvidljivo. Da bi javnost vedela, kdo nadzoruje medije in kakšni interesi lahko vplivajo na poročanje, bodo morali vsi mediji, ne glede na njihovo velikost, v nacionalni podatkovni zbirki objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti.

Mediji bodo morali poročati tudi o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz državnega oglaševanja, in o državni finančni podpori, tudi iz držav nečlanic EU. Nova zakonodaja ureja tudi odnos med velikimi spletnimi platformami in mediji. Velike platforme ne bodo več mogle brisati vsebin, ki jim ne ustrezajo, temveč bodo morale vsak poseg vanje utemeljiti.

Evropski parlament je danes podprl tudi akt o umetni inteligenci, s katerim prvič zakonsko ureja to področje v EU. Za akt je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovalo 523 poslancev, 46 jih je bilo proti, 49 vzdržanih.

Nova pravila prepovedujejo aplikacije umetne inteligence, ki predstavljajo očitno tveganje za temeljne pravice. Med njimi so biometrični kategorizacijski sistemi, ki temeljijo na občutljivih značilnostih, družbeno točkovanje ali umetna inteligenca, ki se uporablja za manipuliranje s človeškim vedenjem.

Sistemi umetne inteligence, ki veljajo za visoko tvegane in se uporabljajo na primer v kritični infrastrukturi, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, kazenskem pregonu, upravljanju meja ali volitvah, bodo morali izpolnjevati stroge zahteve.

Modeli umetne inteligence, ki se hitro širijo, bodo morali biti skladni s pravili Unije o avtorskih pravicah, najmočnejši modeli pa bodo morali izpolnjevati dodatne varnostne zahteve. Z umetno inteligenco ustvarjene ali manipulirane vsebine, t. i. deepfakes na spletu, pa bo v prihodnje treba jasno označiti.