"Po predhodnih podatkih je Belgija med 18. in 29. junijem zabeležila 39-odstotno povečanje umrljivosti, kar ustreza 1222 dodatnim smrtnim primerom," je danes sporočilo belgijsko ministrstvo za zdravje. Izpostavili so, da je tako povečana umrljivost med vročinskim valom za Belgijo brez primere. "Vročinski val je bil izjemen, saj je bilo sedem tropskih dni, ko so temperature presegle 30 stopinj Celzija. Zlasti noči so bile nenavadno vroče," so izpostavili.
Skoraj polovica vseh, ki so umrli, so bili starejši od 85 let. Največ ljudi pa je v enem dnevu umrlo minulo soboto, in sicer kar 572, so dodali.
Francoska agencija za javno zdravje pa je danes sporočila, da so v tednu od 22. junija, ko je vročinski val v državi dosegel vrhunec, zabeležili skoraj 30 odstotkov več smrti kot teden pred tem. Zabeležili so "porast za 29,1 odstotka, kar ustreza 2025 dodatnim smrtnim primerom v primerjavi s tednom pred tem". Pri tem je opozorila, da je število presežnih smrti zagotovo podcenjeno, saj ocena temelji na elektronskih potrdilih o smrti, ki zajemajo le malo več kot polovico vseh umrlih v državi.
Največji porast števila umrlih, kar 62,8-odstotnega, so zabeležili v pariški regiji, kjer nekatere mrtvašnice niso več mogle sprejemati mrtvih. Podoben porast umrlih je bil tudi v dolini Loare.
Za junijski vročinski val, ki je v Franciji trajal okoli 11 dni, so bile sicer značilne ekstremno visoke temperature, ki so v mnogih krajih presegle 40 stopinj Celzija, kar trije dnevi pa so bili med najtoplejšimi, kar so jih kdaj koli zabeležili v državi.
Ministrica za zdravje Stephanie Rist je ob tem izpostavila, da je na vrhuncu vročinskega vala na svojih domovih umrlo kar 91 odstotkov ljudi več kot v tednu pred tem. Po njenih besedah je tokrat na svojih domovih umrlo veliko več ljudi kot v preteklih vročinskih valovih.
Zdravstvene oblasti in vlada sicer že več dni opozarjajo na problem smrtnih primerov na domu med vročinskim valom. Leta 2003 je vročinski val v Franciji zahteval 15.000 življenj, zlasti starejših, od katerih jih je veliko umrlo v domovih za starejše, pa tudi na svojih domovih.
Nekateri politiki so vlado Sebastiena Lecornuja obtožili, da med tokratnim vročinskim valom ni ustrezno ukrepala za zaščito prebivalcev. Zeleni so zato v četrtek v parlament vložili predlog nezaupnice vladi.
V Španiji več kot tisoč dodatnih smrti, začenja se nov vročinski val
Med junijskim vročinskim valom je v Španiji zaradi ekstremnih temperatur umrlo najmanj 1028 ljudi več kot običajno, je sporočil španski zdravstveni inštitut Carlos III. Po mnenju strokovnjakov se je večina smrtnih primerov zgodila v času najhujše vročine na Iberskem polotoku in Balearskih otokih med 22. in 24. junijem, ko so bile temperature izjemno visoke tudi ponoči.
Meteorološka agencija Aemet pa je sporočila, da je bilo prvih šest mesecev letošnjega leta v Španiji najbolj vročih od začetka meritev leta 1961. Po njihovih podatkih so bile v tem času temperature za 1,6 stopinje Celzija višje od povprečja. Izpostavili so tudi, da se je "sedem najtoplejših prvih semestrov zgodilo v zadnjih desetih letih".
Letošnji junij pa je bil drugi najtoplejši od začetka meritev. Povprečna dnevna temperatura je znašala 23,2 stopinje Celzija, kar je za 3,2 stopinje nad povprečjem za obdobje 1991–2020. Najtoplejši je bil lanski junij, ko je povprečna temperatura znašala 23,6 stopinje Celzija, odstopanje od povprečja pa 3,6 stopinje.
Po podatkih agencije sta bila od leta 1950 najbolj vroča junijska dneva 22. junij, ko je bila povprečna temperatura 28,17 stopinje Celzija, in 23. junij, ko je bila povprečna temperatura 28,08 stopinje Celzija.
Španija se sicer pripravlja na nov vročinski val. Za konec tedna so prižgali oranžni alarm za Estremaduro in Andaluzijo, kjer bi se temperature lahko znova povzpele nad 40 stopinj Celzija. Vroče bo tudi na Kanarskih otokih, napovedujejo temperature vse do 38 stopinj Celzija.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.