V Franciji potrdili prvi primer ebole, okužen zdravnik, ki se je vrnil iz Konga

Francosko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da so zdravnika takoj po potrditvi okužbe namestili v specializirano zdravstveno ustanovo. Njegovo zdravstveno stanje je stabilno.

Oblasti poudarjajo, da je tveganje za širšo javnost zelo nizko, kljub temu pa že izvajajo epidemiološko preiskavo in iščejo vse osebe, ki bi lahko bile v stiku z okuženim.

Demokratična republika Kongo je izbruh ebole uradno razglasila prejšnji mesec, strokovnjaki pa menijo, da se je virus med prebivalstvom širil že več tednov pred tem. Doslej je zaradi bolezni umrlo več kot 260 ljudi, okuženih pa je približno tisoč.

Zdravstveni delavci sodijo med najbolj ogrožene skupine, saj se ebola prenaša prek telesnih tekočin okuženih oseb. Bolezen povzroča visoko vročino, krvavitve in odpoved organov, smrtnost pa je lahko zelo visoka.

Tokratni izbruh povzroča različica virusa Bundibugyo. Za to vrsto ebole trenutno ne obstaja odobreno cepivo, kar dodatno otežuje zajezitev širjenja bolezni.

Francoske oblasti zagotavljajo, da razmere pozorno spremljajo in da so zdravstvene službe pripravljene na morebitne dodatne primere.

Ebola je ena najnevarnejših virusnih bolezni na svetu. Povzroča jo virus ebole, ki spada v družino filovirusov. Bolezen so prvič odkrili leta 1976 v takratnem Zairu (današnji Demokratični republiki Kongo) in Sudanu. Ime je dobila po reki Ebola v Kongu, v bližini katere je bil zabeležen eden prvih večjih izbruhov.

Virus se na človeka običajno prenese z okuženih divjih živali, predvsem netopirjev, ki veljajo za njegov naravni rezervoar. Med ljudmi se nato širi s stikom s krvjo, telesnimi tekočinami ali okuženimi predmeti, kot so oblačila, posteljnina in medicinska oprema.

Prvi simptomi so pogosto podobni gripi: visoka vročina, glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost in vneto grlo. Kasneje se lahko pojavijo bruhanje, driska, izpuščaji, motnje delovanja jeter in ledvic ter notranje in zunanje krvavitve.

Smrtnost je odvisna od vrste virusa in dostopnosti zdravstvene oskrbe. Pri nekaterih izbruhih je umrlo tudi do 90 odstotkov okuženih, povprečna smrtnost pa se običajno giblje med 25 in 50 odstotki.

Najhujši izbruh ebole v zgodovini je med letoma 2014 in 2016 prizadel Zahodno Afriko, predvsem Gvinejo, Liberijo in Sierra Leone. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo takrat okuženih več kot 28.000 ljudi, umrlo pa jih je več kot 11.000.

Za nekatere vrste virusa danes obstajajo cepiva in zdravila, ki so močno izboljšala možnosti preživetja. Tokratni izbruh v Demokratični republiki Kongo pa povzroča različica Bundibugyo, za katero trenutno ni odobrenega cepiva.

Prvi mož WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je danes posvaril pred pretiranim odzivom. "Mislim, da pretirana reakcija ni upravičena ali potrebna. Ni razloga za paniko," je dejal na novinarski konferenci na sedežu WHO v Ženevi.

Tveganje za preostali svet kljub odkritemu primeru ebole v Franciji "ostaja nizko", je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Obenem je poudaril, da je bilo od prvega znanega izbruha ebole pred 50 leti v Afriki zabeleženih več deset tisoč primerov okužbe, v preostalem svetu pa manj kot 30 primerov.

Vendar pa ta primer v Franciji po navedbah prvega moža WHO služi kot "opomnik na tveganja, s katerimi se soočajo reševalci na prvi bojni črti". Doslej se je okužilo skoraj 80 zdravstvenih delavcev, je še povedal Tedros.