Marine Le Pen, nekdanja evropska poslanka in trenutna vodja poslanske skupine skrajno desnega Nacionalnega zbora, je bila marca lani skupaj s še več predstavniki stranke spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev. Uslužbenci, za katere je plačeval Evropski parlament, naj bi dejansko delali na notranjih zadevah stranke.
Obsojena je bila na štiri leta zaporne kazni, od tega dve leti pogojne, 100.000 evrov globe in pet let prepovedi kandidiranja za politične funkcije.
Političarka, ki vseskozi vztraja pri svoji nedolžnosti, se je na obsodbo pritožila, pri čemer je od odločitve odvisna njena politična prihodnost – na nitki visi zlasti možnost, da prihodnje leto še četrtič kandidira za predsednico države. Prav na teh volitvah naj bi bile njene možnosti za osvojitev položaja najboljše doslej.
Obravnava v primeru bo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP trajala mesec dni, odločitev pa je pričakovati poleti.
Le Penova upa, da bo s pritožbo uspela in bo sodišče prvotno obsodbo razveljavilo. To bi opralo njeno ime in ji odprlo pot do kandidature.
Sodišče bi lahko tudi potrdilo obsodbo, a omililo kazen. Lahko bi denimo umaknilo zahtevo po takojšnji uveljavitvi prepovedi kandidiranja, kar bi ji v primeru pritožbe na najvišjo sodno instanco omogočilo kandidaturo. Ta bi bila mogoča tudi, če bi sodišče ob potrditvi obsodbe skrajšalo obdobje prepovedi kandidature v zadostni meri, da bi do marca prihodnje leto še lahko vložila kandidaturo.
Če bo sodišče v celoti potrdilo prvotno odločitev, bi bila kandidatura Le Penove onemogočena, četudi bi se najverjetneje znova pritožila. Obstaja pa še možnost, da bi višje sodišče celo zaostrilo kazen - očitano kaznivo dejanje se namreč lahko kaznuje z do desetimi leti zapora, pojasnjuje britanski BBC.
Na obsodbo se je sicer od skupno 24 obsojenih pritožilo skupno 12 ljudi, preostali pa so sprejeli dosojene kazni.
Če ne bi mogla kandidirati, bi se sicer lahko za položaj potegoval trenutni predsednik stranke Jordan Bardella. Glede na novembra lani objavljeno anketo bi ta v drugem krogu volitev zmagal ne glede na to, s kom bi se soočil. V ponedeljek je sicer vztrajal, da bi bila sodna odločitev, ki bi Le Penovi onemogočila kandidaturo, zelo zaskrbljujoča z vidika demokracije. Vztrajal je tudi, da sam ni kandidat za predsednika, temveč za premierja, poroča AFP.
Trenutni predsednik Emmauel Macron se po dveh mandatih ne more več potegovati za položaj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.