Sanchez: Priznanje Palestine je v geopolitičnem interesu Evrope

Ameriški predsednik Joe Biden je več kot šest mesecev po začetku vojne v Gazi najostreje doslej komentiral pristop Izraela v palestinski enklavi, ki ga je označil za napako. Ob tem je v televizijskem intervjuju, ki je bil predvajan v torek, izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pozval k začasnemu premirju. "Mislim, da je to, kar počne, napaka. Ne strinjam se z njegovim pristopom," je Biden povedal za televizijo Univision, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški predsednik, ki od začetka uničujoče ofenzive v Gazi diplomatsko in vojaško podpira Izrael, je Netanjahuju sporočil, naj pozove k premirju in omogoči celovit dostop hrane in zdravil v sledečih "šestih, osmih tednih".

Gre za nov prikaz nezadovoljstva Bele hiše nad ravnanjem Izraela v Gazi, ki v nasprotju z odločitvami Meddržavnega sodišča (ICJ) in Varnostnega sveta ZN nadaljuje napade v enklavi, kjer prebivalstvo zaradi omejitev dobav humanitarne pomoči vse bolj trpi tudi za posledicami lakote in bolezni.

Netanjahu medtem ostaja odločen, da bodo izraelske sile vstopile tudi v Rafo na skrajnem jugu Gaze, kjer se nahaja okoli 1,5 milijona ljudi, večinoma notranje razseljenih iz drugih delov uničene enklave. To zavezo je znova ponovil v torek, ko je novim vojakom dejal, da jih pri tem ne bo ustavila "nobena sila na svetu".

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je še isti dan povedal, da ne vidijo znakov, da Izrael načrtuje skorajšnjo invazijo v Rafi.

Kot je za AFP povedal neimenovani vir, pa je izraelski razpis za zbiranje ponudb za nakup 40.000 šotorov, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, del priprav na evakuacijo prebivalstva pred napadom na Rafo. Da je datum za to vojaško operacijo že določen, je v ponedeljek povedal Netanjahu.

Prekinitve sovražnosti v Gazi ni prinesel niti konec muslimanskega svetega meseca ramazana. Ob vnovičnih izraelskih napadih je število ubitih Palestincev v enklavi naraslo na 33.360.

Sanchez: Priznanje Palestine je v geopolitičnem interesu Evrope

Priznanje Palestine je v geopolitičnem interesu Evrope, je danes v parlamentu izjavil španski premier Pedro Sanchez. Prepričan je, da je odziv Izraela na napad Hamasa 7. oktobra nesorazmeren ter da vojna v Gazi predstavlja nevarnost za destabilizacijo Bližnjega vzhoda in posledično celotnega sveta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Mednarodna skupnost ne more pomagati palestinski državi, če ne priznava njenega obstoja. Takšno priznanje je tudi v geopolitičnem interesu Evrope in Španija je pripravljena priznati palestinsko državo," je dejal Sanchez.

Sanchez bo v petek začel turnejo po Evropi, v okviru katere se bo s kolegi iz Norveške, Irske, Portugalske, Belgije in Slovenije pogovarjal o zaskrbljenosti zaradi razmer v Gazi in potrebi po priznanju Palestine.

Španija se je sicer k priznanju Palestine zavezala že v skupni izjavi s Slovenijo, Malto in Irsko ob robu marčevskega vrha EU, v kateri so premierji med drugim izrazili pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne.

Od leta 1988 je Palestino priznalo okoli 140 držav članic Združenih narodov. Ima tudi status opazovalke v ZN, čeprav ni članica organizacije.

V Gazo po navedbah Izraela prispelo skoraj 470 tovornjakov s pomočjo

Izrael trdi, da je količina dobavljene pomoči v preteklem dnevu največja od začetka ofenzive oktobra lani. V zadnjih treh dneh je Gazo doseglo več kot 1200 tovornjakov, poleg tega so v torek nad enklavo odvrgli 300 paketov pomoči oziroma živil, izraelske podatke navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Predstavnik Palestincev na mejnem prehodu Rafa je v torek potrdil, da je v enklavo prispelo okoli 280 tovornjakov s pomočjo in gorivom. Kot je v torek navedla UNRWA, pa se "količina humanitarne pomoči, ki prihaja v Gazo, ni bistveno spremenila, prav tako se ni izboljšal dostop do severa," kjer vladajo najhujše razmere, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Izrael je precej pod pritiskom mednarodne skupnosti, naj okrepi dostavo humanitarne pomoči v zaprto območje ob Sredozemskem morju, kjer že od oktobra bije boj proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas. Vojna je terjala že skoraj 33.500 smrtnih žrtev, večina prebivalstva pa je razseljena in se spopada z lakoto.

Med drugim danes poteče tudi rok, do katerega mora Izrael vrhovnemu sodišču predložiti ukrepe za okrepitev dostave pomoči v Gazo. Na sodišče so se namreč pritožile nevladne organizacije, ki so obtožile oblasti, da omejujejo dostop pomoči in ne spoštujejo svojih obvez kot okupacijska sila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko je Izrael večinoma krivil Združene narode, da pomoči v Gazi ne razdeljujejo pravilno, so predstavniki ZN in humanitarnih organizacij obsodili omejitve in upravne zavore pri vnosu nujno potrebnih zalog. Ob tem opozarjajo na podatke ZN, da je pred vojno v Gazo dnevno vstopilo najmanj 500 tovornjakov s pomočjo in drugimi dobrinami.