V Gazo spustili prve tovornjake pomoči, Netanjahu napovedal zavzetje enklave

"Boji so intenzivni in napredujemo. Prevzeli bomo nadzor nad celotnim območjem Gaze," je v videoposnetku, objavljenem na omrežju Telegram, danes sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu in zatrdil, da se ne bodo predali.

Iz urada izraelskega premierja so pred tem v nedeljo sporočili, da bodo po priporočilih vojske "dovolili vnos osnovne količine hrane" v Gazo, da bi preprečili lakoto, ki prebivalcem grozi zaradi izraelske več kot dvomesečne blokade dostopa pomoči. Danes je nato Netanjahu dejal, da mora Izrael lakoto v enklavi preprečiti "tako iz praktičnih kot diplomatskih razlogov", rekoč da "podob množične lakote" ne bodo tolerirali niti prijatelji Izraela.

Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je pozneje sporočil, da je z izraelskimi oblastmi v stiku o ponovni vzpostavitvi humanitarne pomoči za Gazo. "Izraelske oblasti so se obrnile na nas, da bi obnovili omejeno dostavo pomoči, in zdaj se z njimi pogovarjamo o tem, kako bi se to zgodilo glede na razmere na terenu," je še dodal urad.

Na prvih tovornjakih le hrana za dojenčke. ZN: To je kaplja v morje

Potem ko so izraelske oblasti sporočile, da bodo danes vstop v Gazo dovolile vstop humanitarne pomoči, je po navedbah izraelskih virov na območje prispela prva pošiljka pomoči. "Danes Izrael omogoča vstop tovornjakov s hrano za dojenčke v Gazo," je novinarjem povedal generalni direktor izraelskega zunanjega ministrstva Eden Bar Tal. 

Združeni narodi pa so opozorili, da je Izrael danes dovolil vstop v palestinsko enklavo le devetim tovornjakom s humanitarno pomočjo, kar je po enajstih tednih izraelske blokade glede na potrebe prebivalstva "kaplja v morje".

Izraelske oblasti so sicer sporočile, bodo v prihodnjih dneh omogočile vstop več desetim tovornjakom s pomočjo v Gazo.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je danes opozoril, da v Gazi strada dva milijona ljudi.

Od zore v izraelskih napadih ubitih več kot 80 ljudi

Medtem se v Gazi nadaljujejo okrepljeni izraelski napadi, v katerih je bilo od zore po podatkih tamkajšnje civilne zaščite ubitih že najmanj 84 Palestincev. Vojska, ki je v nedeljo naznanila začetek obsežne kopenske operacije, naj bi med drugim napadla cilje v Han Junisu, Abasanu, Džabaliji, Nusejratu in Bejt Lahiji.

Obenem je danes prebivalce Han Junisa in bližnjih območij pozvala k takojšnji evakuaciji pred načrtovanim obsežnim napadom, s katerim naj bi uničila "zmogljivosti terorističnih organizacij" na območju.

"Nemudoma se morate evakuirati proti zahodu na območje Mavasi. Od tega trenutka bo Han Junis veljal za nevarno bojno območje," je na Telegramu v arabščini sporočil tiskovni predstavnik vojske Avičaj Andrae.

Od začetka ofenzive v Gazi oktobra 2023 je sicer izraelska vojska območje Mavasi zahodno od Han Junisa že razglasila za varno za civiliste in jih tja napotila. Kljub temu je bilo območje večkrat tarča napadov.

Slovenija globoko zaskrbljena zaradi namer Izraela v Gazi

Slovenija je danes izrazila globoko zaskrbljenost zaradi namer Izraela, da prevzame nadzor nad celotno Gazo, kjer je izraelska vojska v nedeljo začela obsežno kopensko ofenzivo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je spričo izraelske blokade opozorila, da se dva milijona ljudi sooča z lakoto, in pozvala k spoštovanju mednarodnega prava in premirju.

Današnji ukaz o evakuaciji Han Junisa razkriva "strategijo trajne okupacije, razdrobljenosti in množičnega razseljevanja", je na družbenem omrežju X sporočilo slovensko zunanje ministrstvo (MZEZ). Ministrica Fajon pa je opozorila na humanitarno stisko v Gazi.

"Ubitih je bilo že več kot 61.700 Palestincev; dva milijona se sooča z lakoto, medtem ko je dovoljen vstop le za osnovno količino hrane. Gaza se pred našimi očmi spreminja v pokopališče nedolžnih ljudi," je opozorila v objavi na družbenem omrežju X.

Fajon je zaskrbljena tudi zaradi dogajanja na zasedenem Zahodnem bregu, ki, kot je zapisala, "gori, sadovnjaki so požgani", na območju pa "čez noč rastejo nova oporišča". To je označila za napad na mednarodno pravo in na vsako možnost miru.

Slovenija zato poziva k polnemu spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic ter k nujnemu in celovitemu premirju, ki mu bo sledila izvršitev rešitve dveh držav, so še zapisali v sporočilu MZEZ. Razmere v Gazi so bile sicer danes tudi ena od tem pogovorov ministrice Fajon z luksemburškim kolegom Xavierjem Bettelom med njenim obiskom v Luxembourgu.

V Haagu z množičnim protestom sporočili: Ne prestopite rdeče črte

V nedeljo se je v nizozemskem Haagu zbrala množica protestnikov, ki je zahtevala ukrepanje nizozemske vlade glede vojne v Gazi. Protestnikom so se pridružile številne skupine za človekove pravice in različne humanitarne organizacije – med drugim Amnesty International, Save the Children in Zdravniki brez meja – ki ocenjujejo, da se je mirnega protesta udeležilo več kot 100.000 ljudi. 

Protestniki, ki so bili oblečeni v rdeče, so se podali na 5-kilometrski pohod po ulicah v središču Haaga. S tem so simbolično ustvarili rdečo črto, ki bi jo, kot pravijo morala nizozemska vlada postaviti Izraelu, a je ni. Od vlade so zato glasno zahtevali, da naredi vse, kar je v njeni moči, da ustavi genocid v Gazi.

"Nizozemsko vlado pozivamo naj preneha s politično, gospodarsko in vojaško podporo Izraelu, dokler ta blokira dostop do pomoči in dokler je kriv genocida, vojnih zločinov in strukturnih kršitev človekovih pravic v Gazi in na okupiranih palestinskih ozemljih," je po poročanju Euronewsa dejal Marjon Rozema iz Amnesty International.

Pohod je potekal mimo Palače miru, sedeža Mednarodnega sodišča Združenih narodov, kjer so sodniki lani Izraelu naročili, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da prepreči smrt, uničenje in kakršna koli dejanja genocida v Gazi. Izrael tega poziva ni upošteval. 

Organizatorji so protest označili za največjega na Nizozemskem v zadnjih dvajsetih letih. 

Nizozemska politika do Izraela je le eno od mnogih vprašanj, ki povzroča razkol v krhki vladni koaliciji. Vodja skrajne desnice Geert Wilders je odločno pro-izraelski, njegova protimigrantska Stranka za svobodo pa ima največ sedežev v državnem parlamentu. V objavi na X je protestnike obtožil, da podpirajo Hamas, in jih označil za "zmedene".

Prejšnji teden pa je zunanji minister Caspar Veldkamp iz manjšinske sredinsko-desne stranke VVD pozval Evropsko unijo, naj pregleda trgovinski sporazum z Izraelom, češ da njegova blokada humanitarne pomoči krši mednarodno pravo. Wilders je odgovoril in poziv označil za "žalitev politike vlade".