Služba za spremljanje pomorskega prometa Marine Traffic je na omrežju X zapisala, da so v Hormuški ožini zaznali zgodnje znake aktivnosti ladij.
Grška tovorna ladja NJ Earth je ožino preplula ob 10.44 po srednjeevropskem času, ladja Daytona Beach pod liberijsko zastavo pa že prej, minuto pred 9. uro. Podatki kažejo, da se ožini približujeta še dve tovorni ladji, ena pluje pod malteško, drugo pa pod panamsko zastavo.
Po podatkih Marine Traffic v regiji ostaja več sto plovil, vključno s 426 tankerji, 34 plovili za prevoz plina LPG in 19 plovili za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina.
"Premirje je nujen prvi korak, vendar to ne pomeni, da se bo komercialni ladijski promet takoj normaliziral," je za CNN ocenil nekdanji častnik ameriške mornarice Charlie Brown.
Po njegovih ocenah lastniki ladij zdaj čakajo na verodostojne smernice za prehod ožine, prav tako pa tudi navodila zavarovalnic, preden pošljejo svoja plovila nazaj v Hormuško ožino.
Iran je od začetka vojne napadel vsaj 19 ladij v bližini ožine, ki povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom. Blokada te pomembne plovne poti, ki traja že skoraj šest tednov, je zadušila oskrbo s surovo nafto in obremenila svetovne trge.
Iranski zunanji minister je danes zjutraj napovedal, da bo varen prehod skozi Hormuško ožino mogoč z usklajevanjem z iranskimi oboroženimi silami. Po poročanju iranske poluradne tiskovne agencije Tasnim, ki jo navaja CNN, pa naj bi Iran skupaj z Omanom v času premirja ladjam zaračunaval nekakšno pristojbino za prehod ožine, zbrana sredstva pa naj bi porabili za povojno obnovo. Oman iranskih navedb še ni komentiral.
Kot je Aragči zapisal v izjavi na omrežju X, bo ladijski promet skozi Hormuško ožino podvržen "tehničnim omejitvam in usklajevanju z iranskimi oboroženimi silami". Ladje lahko prečkajo iranske teritorialne vode le po prejemu uradnega dovoljenja.
Ameriški časnik Wall Street Journal pa je citiral člana posadke ladje, ki je povedal, da so jih po radiu obvestili, da je za prehod potrebno dovoljenje iranske mornarice Sepah. Vsaka ladja, ki bo poskušala prečkati brez dovoljenja, bo uničena, je še sporočila pomorska veja iranske revolucionarne garde.
Ožina je bila praktično zaprta od začetka vojne, v tem času pa jo je uspelo prečkati le peščici ladij. Iran naj bi po nekaterih poročilih v času pred premirjem lastnikom ladij zaračunaval tudi do dva milijona dolarjev za varen prehod. Ni jasno, ali so ladijske družbe dejansko plačale to pristojbino.
Do začetka vojne je bila sicer Hormuška ožina obravnavana kot mednarodna plovna pot, za prehod katere ni bilo treba plačevati.
Finančni analitik Saul Kavonic je za Reuters ocenil, da bi lahko v času premirja ožino prečkalo več naftnih tankarjev, ki so obtičali v Perzijskem zalivu, kar bi v prihodnjih tednih lahko prineslo nekaj olajšanja za svetovne trge.
Kavonic sicer opozarja, da je kljub premirju malo verjetno, da se bo proizvodnja nafte in utekočinjenega zemeljskega plina na Bližnjem vzhodu v celoti vzpostavila, dokler ne bo zaupanja v trajen mirovni sporazum. Ponovni zagon proizvodnje bi sicer lahko trajal več mesecev zaradi škode, nastale na energetski infrastrukturi.
Dopisnik Reutersa Ron Bousso ocenjuje, da bodo lastniki ladij s previdnostjo vstopali v ožino, saj bi lahko kakršno koli nadaljevanje konflikta povzročilo izgubo plovil ali posadke.
Prashant Newnaha, višji strateg pri singapurski družbi TD Securities pa poudarja, da ponovne eskalacije ni mogoče izključiti. "Če pogledamo dlje v prihodnost, se cene nafte ne vračajo na predvojno raven. Zaradi tega bo vztrajnost inflacije ključna tema za trge," je dodal.
