Smrt odvetnika, ki je zastopal tudi politične zapornike, je med iranskimi aktivisti za človekove pravice povzročila veliko ogorčenje. Hkrati so se pojavile špekulacije o okoliščinah njegove smrti, vendar oblasti trdijo, da je umrl za posledicami infarkta.
Taghi Rahmani, soprog Mohamadijeve, ki je iz zdravstvenih razlogov od lanskega decembra pogojno izpuščena iz zapora, je na omrežju X sporočil, da so jo na žalni slovesnosti v mestu Mašhad na vzhodu Irana prijeli z več aktivisti, med katerimi je bila tudi vidna aktivistka Sepideh Golian.
Mohamadijeva, ki je ena najpomembnejših zagovornic človekovih pravic v Iranu, je večkrat obtožila agente iranske varnostne agencije resnih groženj. Avgusta je za nemško revijo Der Spiegel dejala, da so ji neposredno in posredno grozili s smrtjo.
Iranske oblasti je tudi obtožila, da so po junijskem premirju z Izraelom okrepile pritisk na civilno družbo in da so zaostrile represijo nad aktivisti, novinarji in kritiki. Tudi skupine za človekove pravice opozarjajo na pogoste aretacije, sojenja in zapiranja aktivistov.
Mohamadijeva je Nobelovo nagrado za mir prejela leta 2023 za obrambo človekovih pravic v Iranu, med drugim za boj proti zatiranju žensk in smrtni kazni. Nazadnje je prestajala dolgoletno zaporno kazen v zloglasnem zaporu Evin v Teheranu. Zaradi zdravstvenih težav so jo pred dobrim letom pogojno izpustili na prostost.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.