Trump sporočil Irancem, da je 'pomoč na poti'

Ameriški predsednik Donald Trump je v danes dejal, da je zaradi obsežnih demonstracij v državi odpovedal srečanja z iranskimi uradniki in pozval protestnike, naj "prevzamejo" institucije v državi.

"Iranski domoljubi, nadaljujte s protesti – prevzemite svoje institucije!" je Trump zapisal v objavi na Truth Social. Pozval jih je tudi, naj si zapomnijo imena "morilcev in nasilnežev", ki da bodo "plačali visoko ceno".

"Odpovedal sem vsa srečanja z iranskimi uradniki, dokler se ne ustavi nesmiselno ubijanje protestnikov. Pomoč je na poti," je zagotovil v objavi. Med poznejšim kratkim srečanjem z novinarji na južni trati Bele hiše pred odhodom v Detroit, sicer ni pojasnil, kaj je mislil s tem. 

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je sicer že dejala, da predsednik Trump še vedno razmišlja o uporabi zračnih napadov za reševanje razmer v Iranu: "Zračni napadi bi bili ena od mnogih, mnogih možnosti, ki so na mizi." V ponedeljek je pa Trump napovedal, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom.

Iranske oblasti nameravajo nekatere aretirane protestnike obtožiti dejanj, ki se po šeriatskem pravu kaznujejo s smrtjo, je danes sporočilo tožilstvo v Teheranu. Na uradu teheranskega tožilca so v izjavi zapisali, da bo neznano število aretiranih protestnikov obtoženih "vojne proti Bogu". Po šeriatskem pravu je to kaznivo dejanje, ki se kaznuje s smrtjo. Tisti, ki bodo tega obtoženi, bodo po navedbah urada kmalu stopili pred sodnika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Med protesti v Iranu pa je doslej umrlo okoli 2000 ljudi, je danes za tiskovno agencijo Reuters povedal varnostni uradnik islamske republike. Število naj bi vključevalo tako civiliste kot pripadnike varnostni sil. Za smrti na obeh straneh naj bi uradnik okrivil "teroriste".

Po navedbah Reutersa je to prvič, da so iranske oblasti priznale veliko število smrtnih žrtev protestov. Ti so se v islamski republiki pred dobrima dvema tednoma začeli v odziv na poglabljajočo se gospodarsko krizo in strm padec iranskega riala, a so kmalu prerasli v demonstracije proti versko-avtokratskim oblastem pod vodstvom ajatole Alija Hameneja.

Pred tem so o velikem številu žrtev in aretiranih med protesti ter o stopnjevanju nasilja oblasti v prizadevanjih po njihovem zatrtju ob sklicevanju na aktiviste poročale nevladne organizacije. Mediji so ob navajanju njihovih številk opozarjali, da teh ni mogoče neodvisno preveriti, čemur je med drugim botrovala še vedno trajajoča blokada interneta v državi.

Nekaterim Irancem naj bi sicer uspelo začasno vzpostaviti spletno povezavo prek satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink, vendar naj bi oblasti poskušale onemogočiti tudi to.

Iranske oblasti so blokado spletnih povezav, ki jih zagotavljajo zemeljski kabli in oddajniki za mobilno telefonijo, uvedle minuli četrtek, potem ko so se na družbenih omrežjih pojavili posnetki s protestov, Iranci pa so za tuje medije pričali o dogajanju na terenu. Glede na navedbe organizacije za človekove pravice Witness je blokada interneta prizadela več kot 90 milijonov ljudi. Aktivisti se bojijo, da je namenjena prikritju obsega zatiranja protestov.

Nekaterim Irancem je sicer uspelo začasno vzpostaviti spletno povezavo prek satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink, vendar je Iran poskusil blokirati tudi to možnost, poroča AFP. Več ljudi je denimo za BBC povedalo, da je pošiljanje besedilnih sporočil izjemno težavno, nekateri pa da so prejeli le sporočila s pozivi k udeležbi na provladne shode ali svarila pred udeležbo na protestih.

Kot poroča CNN, so Iranci v krikih bolečine in solzah zmede stali ob truplih, zavitih v črne vreče, v improvizirani mrtvašnici forenzičnega centra južno od Teherana. Te pretresljive prizore razkrivajo videoposnetki CNN, ki so kljub iranskemu internetnemu mrku konec tedna zaokrožili po svetu. Ljudje so med desetinami trupel poskušali prepoznati svoje bližnje. Na enem od posnetkov so trupla raztresena po območju, ki je videti kot dvorišče objekta, druga pa ležijo na neutrjenem terenu. Nekatera so le nekaj metrov oddaljena od parkiranih avtomobilov, medtem ko družine v obupu iščejo posmrtne ostanke.

Ena od tamkajšnjih aktivističnih skupin Mamlekate je za CNN sporočila, da je na forenzičnem centru število trupel tako veliko, da jih morajo razporejati tudi po dvorišču. Drug videoposnetek prikazuje notranjost skladišča oziroma prostor, preurejen v improvizirano mrtvašnico, ki je poln trupel v črnih vrečah, ta pa so v vrstah zložena po tleh in na kovinskih mizah.

Iranski državni mediji so potrdili pretresljive prizore v zdravstveni ustanovi, vendar vztrajajo, da so trupla, vidna na posnetkih, večinoma "navadni ljudje" oziroma mimoidoči, ki so se po njihovih navedbah znašli sredi protestov. Državni mediji pa za njihovo smrt krivijo "izgrednike".

Očividec Omid, ki je svoje ime zaradi varnosti spremenil, je zadnjih nekaj dni protestiral na ulicah manjšega mesta na jugu Irana. "Na lastne oči sem videl, kako so streljali v vrste protestnikov, ki so padali na tla tam, kjer so stali," je opisal za BBC. Poudaril je, da so varnostne sile streljale neposredno na protestnike s puškami kalašnikov in da se proti temu brutalnemu režimu borijo s praznimi rokami.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred več kot tednom dni dejal, da so Združene države pripravljene priskočiti "na pomoč" iranskim protestnikom, če bo njihova vlada proti njim uporabila nasilje. Svet zdaj čaka, kako se bo ameriški predsednik odzval.

Visoki predstavniki Trumpove administracije preučujejo tako diplomatske kot vojaške možnosti v zvezi z Iranom, poroča AlJazeera. "Podpredsednik Vance in državni sekretar Rubio predsedniku skupaj predstavljata nabor možnosti, ki segajo od diplomatskega pristopa do vojaških ukrepov," je povedal William Martin, direktor komuniciranja za podpredsednika JD Vancea. Gre za odziv na poročanje časnika Wall Street Journal, ki je namigovalo, da pomočniki pod vodstvom Vancea Trumpa pozivajo, naj pred morebitno odobritvijo napadov na Iran najprej poseže po diplomaciji. Trump Teheran sicer še naprej opozarja, da imajo ZDA v času trajajočih protestov na voljo zelo ostre možnosti.

Letala in rakete ostajajo osrednji del vsakega morebitnega vojaškega napada na Iran, vendar pa naj bi predsedniku v Pentagonu predstavili tudi možnosti kibernetskih in psiholoških operacij, namenjenih motenju iranskih poveljniških struktur, komunikacij in državnih medijev, so uradniki pojasnili za CBS.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes napovedala nove sankcije proti odgovornim za zatiranje protestov v Iranu. Obsodila pretirano uporabo sile nad protestniki in nadaljnje omejevanje svobode. "Stojimo ob strani iranskemu ljudstvu, ki pogumno koraka za svojo svobodo," je še zapisala na družbenem omrežju X.

Dodala je, da je Evropska unija že uvrstila islamsko revolucionarno gardo na seznam sankcij za kršitve človekovih pravic in da bo Bruselj kmalu predlagal nadaljnje sankcije proti odgovornim za represijo.

Nasilje iranskih varnostnih sil nad protestniki so obsodili tudi Združeni narodi, ki so pozvali Teheran k vnovičnemu dostopu do interneta.

"Ubijanje mirnih demonstrantov se mora končati, označevanje protestnikov za teroriste, da bi upravičili nasilje proti njim, pa je nesprejemljivo," je dejal visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk. Ljudje imajo pravico, da se njihove zahteve upoštevajo, je dodal.

Več držav, med njimi Francija, Velika Britanija, Finska, Španija in Nizozemska, je zaradi zatiranja protestnikov v Iranu povabilo na pogovor iranske veleposlanike. Enako je storila tudi Slovenija. 

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da je poklical iranskega veleposlanika, da bi ugovarjal temu, kar je označil za "državno nasilje, ki se izvaja nad miroljubnimi protestniki" v Iranu.

Podoben ukrep je sprejela tudi britanska zunanja ministrica Yvette Cooper. Kot je dejala, so poklicali iranskega veleposlanika v Londonu, da bi "poudarili resnost tega trenutka" in pozvali k pojasnilom glede "grozljivih poročil", ki prihajajo iz Irana sredi nasilnega zatiranja protestov.

"Brutalno ravnanje iranskega režima proti lastnemu ljudstvu je šokantno," je na družbenem omrežju X zapisalo nemško zunanje ministrstvo, ki je poklicalo na pogovor iranskega veleposlanika, Teheran pa pozvalo, naj konča nasilje nad svojimi državljani in spoštuje njihove pravice.

Finska zunanja ministrica Elina Valtonen je dejala, da je iranski režim ukinil dostop do interneta, da bi lahko v tišini in brez prič izvajal represijo, poroča britanski Sky News.

Špansko zunanje ministrstvo je spričo zatiranja protestov poklicalo na pogovor iranskega veleposlanika v Madridu. Španska vlada pa je od Teherana zahtevala, da ukine blokado komunikacij in preneha aretirati demonstrante.

Španski zunanji minister Jose Manuel Albares je za katalonski Radio Catalunya dejal, da je treba spoštovati pravico Irancev do mirnega protestiranja in njihovo svobodo izražanja, samovoljna pridržanja pa se morajo končati. "Iran se mora vrniti k dialogu in pogajanjem," je dodal.

Iranskega veleposlanika v Haagu pa so poklicali na pogovor na nizozemsko zunanje ministrstvo zaradi pretirane uporabe sile nad mirnimi protestniki. Nizozemski zunanji minister David van Weel je v objavi na družbenem omrežju X izpostavil, da mora Iran spoštovati temeljne človekove pravice in nemudoma znova omogočiti dostop do interneta.