Protestniki na ulicah Teherana, goreli policijski avtomobili

Protesti, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo z visokimi cenami, gospodarsko stagnacijo in hiperinflacijo v državi, so se 28. decembra lani začeli s stavko trgovcev v Teheranu. Od takrat so se razširili po vsej državi in po poročanju tujih tiskovnih agencij in britanskega BBC-ja potekajo že v 111 mestih v vseh 31 provincah. V več mestih, zlasti na zahodu države, so izbruhnili tudi spopadi med protestniki in policijo.

Protesti so se razširili tudi na iransko prestolnico Teheran, kjer se je zbralo več tisoč ljudi. V mestu je bilo slišati strele.

K protestom je sicer pozval izgnani princ Reza Pahlavi, protestniki so med drugim vzklikali njegovo ime. Na družbenem omrežju je zapisal: "Veliki iranski narod, oči vsega sveta so uprte v vas. Pojdite na ulice in kot enotna fronta zakričite svoje zahteve. Islamsko republiko, njenega voditelja in IRGC opozarjam, da vas svet in ameriški predsednik pozorno spremljata. Zatiranje ljudstva ne bo ostalo brez odgovora."

To je bila že dvanajsta noč, odkar so protestniki zavzeli ulice Irana v valu nemirov, ki ga je sprožila gospodarska kriza v državi. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da bo "močno udaril Iran", če bodo oblasti ubijale protestnike. V zadnjih dneh so bile namreč iranske varnostne sile vpletene v nasilne spopade z demonstranti.

Poluradna iranska tiskovna agencija Fars je poročala, da so v mestu Lordegan na jugozahodu države oboroženi posamezniki s strelnim orožjem ubili dva policista. V videoposnetkih, ki so jih objavili na družbenih omrežjih, je bilo videti napeto soočenje med protestniki in varnostnimi silami, v ozadju pa se je slišalo streljanje.

Na posnetkih iz več drugih krajev je bilo videti, da varnostne sile proti množici protestnikov streljajo in uporabljajo solzivec, medtem ko so nekateri protestniki proti njim metali kamne.

Iranski državni mediji skušajo medtem po poročanju BBC-ja zmanjšati pomen protestov in v nekaterih primerih celo zanikajo, da bi sploh prišlo do njih. Več državnih kanalov je tako objavilo videoposnetke praznih ulic v različnih delih države, iz Teherana pa so prikazali le posnetke, ob katerih so poročali o "manjšem številu izgrednikov".

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v sredo varnostnim silam odredil, naj ne zatirajo protestov v državi, hkrati pa je opozoril, da morajo razlikovati med mirnimi protestniki in oboroženimi izgredniki.

Podpredsednik Irana Mohamad Džafar Ghampanah je pojasnil, da je Pezeškian "odredil, da proti demonstrantom ne smejo sprejeti nobenih varnostnih ukrepov". "Tisti, ki nosijo strelno orožje, nože in mačete ter napadajo policijske postaje in vojaške objekte, pa so izgredniki, zato moramo razlikovati med demonstranti in izgredniki," je še dodal.

Iranska valuta rial je v zadnjem letu padla na rekordno nizko raven, po podatkih statističnega centra Irana je letna inflacija do oktobra 2025 znašala okoli 48,6 % (to pomeni, da so bili življenjski stroški za povprečno gospodinjstvo za toliko višji kot pred letom dni). Razlog je v tem, da sankcije zaradi iranskega jedrskega programa bremenijo gospodarstvo, ki ga oslabita tudi slabo upravljanje vlade in korupcija.

Od začetka protestov je bilo po navedbah organizacije za človekove pravice HRANA ubitih najmanj 38 ljudi, med njimi tudi štirje pripadniki varnostnih sil, več kot 2200 protestnikov pa so aretirali. BBC Persian je potrdil smrt in identiteto 21 ljudi, iranske oblasti pa so poročale o smrti petih pripadnikov varnostnih služb.

V ponedeljek je ameriški predsednik Donald Trump Teheranu zagrozil s posledicami, če bo na protestnih shodih umrlo še več ljudi. "Zelo pozorno spremljamo dogajanje. Če bodo začeli ubijati ljudi, kot so to počeli v preteklosti, mislim, da jih bodo ZDA zelo močno udarile," je dejal na krovu predsedniškega letala Air Force One.

Trump je Iranu sicer zagrozil že prejšnji teden, češ da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Iran nanje streljal in jih ubijal.

Iran je v odzivu napovedal odgovor in opozoril, da bi vmešavanje ZDA ogrozilo celotno regijo.