V izogib plačilni nesposobnosti v ZDA dvigujejo zgornjo mejo javnega dolga

Biden je v izjavi dejal, da je dogovor "dobra novica za Američane, saj preprečuje katastrofalno neizpolnitev obveznosti, ki bi lahko vodila v recesijo, uničenje pokojninskih računov in izgubo milijonov delovnih mest". 

Republikanski predsednik predstavniškega doma kongresa McCarthy, ki se je v soboto pogovarjal z Bidnom o sklenitvi dogovora, je dejal, da je treba opraviti še veliko dela, vendar verjame, da "je to načelen dogovor, ki je vreden ameriškega ljudstva".

McCarthy je dodal, da se bo znova posvetoval z Bidnom in nadzoroval končno pripravo zakona, predstavniški dom pa bo nato o njem glasoval v sredo. Glasovanje bo tik pred rokom 5. junija, ki ga je v soboto postavila ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Pred tem je sicer že več tednov svarila, da bo vladi denarja za poravnavanje obveznosti zmanjkalo do 1. junija.

Dvig zgornje dovoljene meje javnega dolga ZDA je pravni manever, ki se večino let odvije brez drame in omogoča vladi, da si še naprej izposoja denar in ostane plačilno sposobna.

Letos so republikanci v zameno za dvig zgornje meje zahtevali obsežno zmanjšanje javne porabe, večinoma na področju socialnih programov za revne. Biden je sprva trdil, da se o vprašanjih porabe kot pogoju za dvig zgornje meje dolga ne bo pogajal, obe strani pa sta zdaj nekoliko popustili.

Po navedbah vira, ki je bil dobro seznanjen s pogajanji, dogovor vključuje sprostitev zgornje dovoljene meje dolga za dve leti, kar pomeni, da naslednje leto, ko bodo predsedniške volitve v ZDA v polnem teku, nova pogajanja ne bodo potrebna, poroča AFP.

Biden je dejal, da "sporazum predstavlja kompromis, kar pomeni, da vsi ne dobijo tistega, kar si želijo". Dodal je, da je to odgovornost vladanja.

Zakonodajo, ki bo omogočila dvig zgornje meje javnega dolga, bo sicer ameriški kongres moral sprejeti veliko hitreje kot običajno. Če bo sprejeta v predstavniškem domu, bo o njej moral odločati še senat, kjer pa imajo demokrati večino.