Napad na šolo Al Karama je novi v nizu napadov na palestinske šole, ki od začetka vojne služijo kot zatočišča za razseljene civiliste.
Izrael, ki vsakodnevno obstreljuje Gazo in že več kot dva meseca blokira dobave vsakršne pomoči, trdi, da so njegove sile zadele poveljniški center palestinskega islamističnega gibanja Hamas.
Nov napad sledi izraelski napovedi krepitve vojaških operacij v razdejani Gazi, ki bi po navedbah enega od visokih predstavnikov vključevala razselitev večine prebivalcev in zasedbo območja.
Hamas je v torek sporočil, da ne vidi smisla v novih mirovnih pogovorih z Izraelom, dokler ta nadaljuje "vojno lakote in iztrebljanja".
Izrael je Palestincem omejil dostop do 70 odstotkov Gaze, bodisi z razglasitvijo velikih območij za prepovedana območja bodisi z izdajo ukazov o prisilnem razseljevanju, je sporočil Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA).
Premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek dejal, da bodo v kopenski ofenzivi "premestili" več kot dva milijona prebivalcev Gaze, izraelske enote pa bodo trajno ostale na zasedenem ozemlju.
Zunanji ministri šestih evropskih držav izrazili 'globoko zaskrbljenost' zaradi izraelskih načrtov
"Mi, zunanji ministri Islandije, Irske, Luksemburga, Norveške, Slovenije in Španije, izražamo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o izraelskih načrtih za širitev vojaških operacij v Gazi in vzpostavitev dolgotrajne izraelske prisotnosti v Gazi. To bi pomenilo prestopanje še ene meje, kar bi pomenilo nevarno novo eskalacijo in ogrozilo vse možnosti za izvedljivo rešitev dveh držav," so zunanji ministri šestih evropskih držav zapisali v skupni izjavi.
Kot so opozorili, bo nadaljnja vojaška eskalacija v Gazi "le še poslabšala že tako katastrofalne razmere za palestinsko civilno prebivalstvo in ogrozila življenja talcev", ki so še vedno v rokah Hamasa.
Skupina zunanjih ministrov je še sporočila, da odločno zavračajo kakršnekoli demografske ali ozemeljske spremembe v Gazi, "vključno s kakršnimkoli načrtom, ki bi prisilil ali olajšal trajno razselitev njenega prebivalstva, kar bi bilo v nasprotju z mednarodnim pravom". Poleg tega so izrazili odločno nasprotovanje sistemu, ki celotnemu prebivalstvu onemogoča dostop do humanitarne pomoči.
"Gaza je sestavni del države Palestine, ki pripada palestinskemu ljudstvu," so jasno zapisali v skupni izjavi.
Izrael že več kot dva meseca blokira vso humanitarno pomoč in komercialne zaloge, nemenjene civilnemu prebivalstvu v Gazi. "Kljub večkratnim pozivom Izraelu, naj odpravi te ukrepe in omogoči pomoč, jih je Izrael še bolj zaostril, namesto da bi jih omilil. Pozivamo Izrael, naj nemudoma odpravi blokado. Ključno je omogočiti pomoč vsem civilistom v stiski, brez diskriminacije, in upoštevati druga humanitarna načela nepristranskosti, neodvisnosti in nevtralnosti," so poudarili.
Izraelske oblasti so pozvali, naj nemudoma in v polnem sodelovanju z Združenimi narodi in humanitarnimi organizacijami sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo nemoteno oskrbo nujno potrebnih osnovnih storitev in humanitarne pomoči.
Hkrati pa so ponovno pozvali k prekinitvi ognja. "Bolj kot kdajkoli prej je potrebna ponovna vzpostavitev premirja in brezpogojna izpustitev vseh talcev. Ponovno potrjujemo svojo neomajno podporo rešitvi dveh držav – Izraela in Palestine, ki živita druga ob drugi v miru in varnosti," so zaključili svoj poziv, pod katerega so se podpisali islandski zunanji minister Thorgerdur Katrin Gunnarsdottir, irski zunanji minister Simon Harris, luksemburški zunanji minister Xavier Bettel, norveški zunanji minister Espen Barth Eide, španski zunanji minister José Manuel Albares Bueno ter slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
