Izraelski vojaki o streljanju pri centrih za razdeljevanje pomoči: 'To je polje smrti'

Izrael je danes izvedel več deset zračnih napadov na Gazo. Izraelska vojska je tako po celotni enklavi danes ubila najmanj 80 Palestincev, številne pa ranila, navaja katarska televizija Al Jazeera.

Prebivalci so povedali, da so bili napadi usmerjeni predvsem v gosto naseljena vzhodna predmestja in begunska taborišča na obrobju mesta Gaza, kar je po besedah prič povzročilo množično razselitev več sto palestinskih družin.

Izraelsko bombardiranje je sledilo enemu najbolj obširnih pozivov k evakuaciji v zadnjih mesecih. Izraelske sile so namreč pred današnjimi napadi v nedeljo odredile evakuacijo več delov mesta Gaza in drugih območij na severu enklave.

"Že sedmič smo bili prisiljeni pobegniti. Znova smo na cesti, brez hrane, brez vode. Moji otroci stradajo. Smrt se zdi bolj milostna od tega, kar preživljamo," je po navedbah BBC dejala ena od razseljenih prebivalk mesta Gaza.

Po navedbah zdravnikov in prič je bil med najsmrtonosnejšimi zračni napad na kavarno ob morju v zahodnem delu Gaze, ki jo pogosto obiskujejo aktivisti, novinarji in lokalni prebivalci. Tam je bilo ubitih najmanj 20 ljudi.

Poleg zračnih napadov je okoli 22 smrtnih žrtev terjalo tudi vnovično streljanje na ljudi pri enem izmed centrov za razdeljevanje pomoči na jugu Gaze, še okoli 20 Palestincev je bilo ranjenih, je poročal izraelski opozicijski časnik Haaretz. 

Ob katastrofalnih razmerah v palestinski enklavi se krepijo strahovi, da izraelske odredbe in zračni napadi pomenijo skorajšnjo širitev kopenske ofenzive v Gazo.

ZDA si medtem prizadevajo za vnovičen začetek pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi, posrednika Katar in Egipt pa sta okrepila stike z obema sprtima stranema, vendar za zdaj preboja ni na vidiku. Datum za nov krog pogajanj prav tako še ni določen.

Vodja izraelske opozicije Jair Lapid je medtem pozval h koncu ofenzive v Gazi, ki po njegovih besedah ne koristi nikomur več. "Država Izrael nima več nobene koristi od nadaljevanja vojne v Gazi. To prinaša le škodo, tako na varnostni kot na politični in gospodarski ravni," je dejal.

Izraelski časnik Haaretz je nedavno objavil članek, v katerem so pripadniki izraelske vojske (IDF) priznali, da so streljali na neoborožene Palestince, ki so prišli po humanitarno pomoč, ker so dobili takšen ukaz od svojih poveljnikov. Časnik navaja izjave neimenovanih izraelskih vojakov.

"Iz tankov smo streljali z mitraljezi in metali granate," je dejal eden od vojakov. "V enem primeru je bila skupina civilistov napadena medtem ko se je prebijala pod okriljem megle," je dodal. 

Nek drugi vojak je dejal, da so na položaju, kjer so bili, vsak dan ubili do pet ljudi. "To je polje smrti," je dejal. 

V kaotičnem in kontroverznem programu razdeljevanja pomoči je v preteklem mesecu bilo doslej ubitih okoli 550 Palestincev, še več kot 4000 jih je bilo ranjenih, poroča časnik. Humanitarni sklad za Gazo (GHF), ki so ga maja ustanovile Izrael in ZDA, je vse od svojega začetka delovanja tarča številnih kritik zaradi nehumanega ravnanja z obubožanim in sestradanim prebivalstvom Gaze.

Izraelska vojska je obtožbe iz članka "odločno zavrnila". "Vsako trditev o odstopanju od zakona ali (vojaških) navodil bomo temeljito preučili in po potrebi bodo sprejeti nadaljnji ukrepi. Obtožbe o namernem streljanju na civiliste, predstavljene v članku, na terenu niso prepoznane," je izraelska vojska zapisala v izjavi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu in obrambni minister Izrael Katz sta v skupni izjavi članek Haaretza označila za "krvavo obrekovanje". "To so zlonamerne laži, namenjene obrekovanju IDF, najbolj moralne vojske na svetu," sta dodala.

Po poročanju Haaretza je generalni vojaški pravobranilec mehanizmu za ugotavljanje dejstev generalštaba vojske, ki pregleduje incidente, ki vključujejo morebitne kršitve vojnega prava, naročil, naj preišče domnevne vojne zločine na teh lokacijah za razdeljevanje humanitarne pomoči.

Veleposlanik Samuel Žbogar je med današnjo razpravo v Varnostnem svetu ZN o položaju na Bližnjem vzhodu opisal nevzdržen položaj za palestinske civiliste v Gazi in zasedenih ozemljih ter dejal, da jih pobijajo, ko čakajo v vrsti za hrano. Obsodil je nasilje, obžaloval preložitev konference o rešitvi dveh držav in pozval k premirju.

Žbogar je navedel nadaljevanje nezakonitih gradenj Izraela na zasedenih ozemljih, slabitev Palestinske uprave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, rušenje in zasedbe palestinskih objektov, prisilne selitve in nasilje izraelskih naseljencev.

"Naj jasno povem, da zavračamo dovoljenje za to, da bi kdo počel, kar se mu zljubi. Verjamemo v mir, ki temelji na Ustanovni listini, mednarodnem pravu in diplomaciji. Potrebno je odpraviti omejitve pomoči. Treba je izpustiti talce in si resnično, zares resnično prizadevati za mir," je dejal veleposlanik.

"Slovenija ponovno poziva k takojšnji in brezpogojni prekinitvi ognja v Gazi. Slovenija meni, da je naša Ustanovna listina tudi po 80 letih še vedno temelj mednarodne skupnosti," je dejal.

Pomočnik generalnega sekretarja ZN za Bližnji vzhod, Azijo in Pacifik Khaled Khiar je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelskih operacij v Gazi in zavrnil prisilno preseljevanje Palestincev. Dejal je, da je po 80 dneh popolne izraelske blokade v Gazo začela pritekati nezadostna humanitarna pomoč in zahteval preiskavo smrti ljudi, ki so čakali na razdeljevanje pomoči.

Ob tem je zagotovil, da ZN ne bodo sodelovali pri nobenem načinu zagotavljanja pomoči, ki ne bi bil v skladu s temeljnimi humanitarnimi načeli humanosti, nepristranskosti, neodvisnosti in nevtralnosti.

Predstavnik ZDA pa je zatrdil, da je Hamas do 20. junija izropal več kot 1000 tovornjakov s pomočjo mednarodnih organizacij v Gazi, vsak tovornjak Humanitarne fundacije za Gazo – doslej skupaj 700 – pa da je dosegel predvideno mesto razdeljevanja. Varnostni svet je pozval naj podpre delo tega mehanizma, ki ga izvajajo ameriške humanitarne organizacije s sodelovanjem Izraela.

Visoko sodišče v Londonu je danes zavrnilo zahtevo nevladnikov za prepoved izvoza delov za izraelska bojna letala tipa f-35. Sodišče je odločilo, da je odločitev o tem v pristojnosti izvršne oblasti, ki za svoja dejanja odgovarja parlamentu oziroma volivcem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nevladna organizacija Al-Haq je želela, da sodišče presoja o zakonitosti "pravne luknje", ki jo je ustvarila britanska vlada. Ta je namreč septembra lani v luči vojne v Gazi začasno preklicala več deset od skupno 350 dovoljenj za prodajo orožja Izraelu, še naprej pa je dovolila izvoz delov za ameriške lovce f-35.

Obrambni minister John Healey je pojasnil, da Združeno kraljestvo te dele dobavlja v okviru mednarodnega programa, ustavitev izvoza pa da bi zato vplivala na celoten program in imela "velik vpliv na mednarodni mir in varnost".

Nevladniki so trdili, da se vlada zaveda, da obstaja resna nevarnost, da Izrael s pomočjo teh delov krši mednarodno pravo v Palestini. Vladni odvetnik je menil, da sodišče ne more odločati v takšnem postopku, ker da bi to lahko imelo slabe učinke na "zunanje odnose s prijateljsko državo Izrael".

Sodišče se je strinjalo z vladno stranjo in pojasnilo, da je odločitev o sodelovanju v mednarodnem programu za letala f-35 v pristojnosti izvršne oblasti, ki za svoja dejanja odgovarja parlamentu oz. volivcem.

Po navedbah britanske organizacije Kampanja proti trgovini z orožjem (CAAT) je London konec leta 2024 po preklicu določenih dovoljenj znatno povečal izvoz orožja v Izrael. Ta je odtlej še dodatno zaostril agresijo v Gazi, ki vsakodnevno terja več deset žrtev.

Sodišče v Haagu je lani v podobnem primeru razsodilo, da mora nizozemska vlada ustaviti izvoz delov za letala f-35. Kot je utemeljilo, namreč obstaja jasno tveganje, da bodo letala vpletena v kršenje mednarodnega humanitarnega prava.