V Mariupolu ni vode, elektrike in ogrevanja, zmanjkuje tudi hrane, pravi župan Vadim Bojčenko, ki poziva k vzpostavitvi humnitarnega konvoja za evakuacijo 400.000 prebivalcev tega pristaniškega mesta, ki ga že več dni obstreljujejo ruske sile. "Preprosto povedano, uničujejo nas," je dejal v videonagovoru. Opisal je bombardiranje stanovanjskih sosesk in bolnišnic ter dodal, da želijo Mariupol zbrisati z obličja Zemlje.
Ukrajinske enote za zdaj sicer še uspevajo braniti mesto, vendar potrebujejo zajetno vojaško pomoč, je sporočil namestnik poveljnika zloglasnega bataljona Azov, ki je del ukrajinske nacionalne garde. Rusija sicer svojo vojaško akcijo v Ukrajini imenuje "posebna operacija", katere namen ni osvajanje ozemlja in ciljanje civilnih tarč, pač pa uničevanje vojnih kapacitet in aretacije tistih, ki jih smatra za nevarne nacionaliste, poroča Reuters.
Je pa Mariupol strateško zelo pomembno mesto, leži na samem jugu države in predstavlja zadnjo oviro oblikovanju kopenskega koridorja med Rusijo in Krimom.
Zelenski očita Natu
Ukrajina je zvezo Nato pozvala, naj zapre zračni prostor nad njo, vendar pa so članice Natovega zavezništva sporočile, da nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Edini način za zagotavljanje območja prepovedi preletov je namreč poslati Natova letala v ukrajinski zračni prostor in sestreljevati ruska letala, kar pa pomeni tveganje obsežne vojne v Evropi, ki bi vključevala več držav in prinesla še več trpljenja, je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Z njim se strinja tudi ameriški državni sekretar Anthony Blinken.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je odločitev Nata obsodil: "Vodstvo zavezništva je prižgalo zeleno luč nadaljnjemu bombardiranju ukrajinskih mest in vasi," je očital.
Požar v jedrski elektrarni ni ogrozil varnosti
Sredi noči je v jedrski elektrarni Zaporožje, največji nuklearki v Ukrajini, izbruhnil požar. Oglasil se je ukrajinski notranji minister Dmitro Kuleba, ki je dejal, da Rusi streljajo na elektrarno z vseh strani in jih pozval, naj takoj prenehajo s tem. Opozoril je, da bi bila katastrofa ob morebitni eksploziji nuklearke desetkrat večja kot leta 1986 v jedrski nesreči v elektrarni Černobil. Elektrarna naj bi bila več ur pod težkim topniškim obstreljevanjem, ki se je medtem končalo.
"Ozemlje jedrske elektrarne Zaporožje so okupirale oborožene sile Ruske federacije," so nato sporočile ukrajinske oblasti. Dodale so, da zaposleni v nuklearki še naprej upravljajo reaktor, prav tako se v skladu z običajnimi varnostnimi pravili nadaljuje oskrba z električno energijo.
Ukrajinski predsednik Zelenski je Rusijo obtožil jedrskega terorizma. "Nobena druga država razen Rusije še ni obstreljevala jedrskih elektrarn," je dejal. Pred morebitnimi posledicami tovrstnih napadov je posvaril tudi Evropo. "Če pride do eksplozije, je to konec vsega. Konec Evrope," je dejal in menil, da lahko le takojšnje evropsko ukrepanje ustavi ruske sile.
Zelenski je že govoril z več svetovnimi voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in britanskim premierjem Borisom Johnsonom. Slednji se je na nočno dogajanje v Zaporožju odzval z besedami, da Putinova nepremišljena dejanja neposredno ogrožajo Evropo. Predlagal bo izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN v naslednjih urah. Dogajanje je obsodil tudi kanadski premier Justin Trudeau in Rusijo pozval k takojšnji ustavitvi nesprejemljivih napadov.
Požar naj bi izbruhnil v stavbi, namenjeni vajam. Sama elektrarna naj ne bi bila prizadeta, je pa obstajala bojazen, da bi se lahko požar širil, če ga ne bi kmalu pogasili. Ukrajinski gasilci so sprva poročali, da niso imeli dostopa do prizorišča, nakar so nekaj po 5. uri vendarle začeli gasiti požar. Pogasili so ga približno uro pozneje, navedbe ukrajinskih reševalnih služb povzema britanski BBC. Pozneje so potrdili, da so bili v napadu na nuklearko ubiti trije ukrajinski vojaki, dva pa sta bila ranjena.
Že pred tem so pristojne službe navajale, da na območju niso zaznali povišanega radioaktivnega sevanja, bistvena oprema naj bi bila nepoškodovana, varnost pa zagotovljena. O tem so obvestili tudi Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Ameriška ministrica za energijo Jennifer Granholm je po pogovoru z ukrajinskim kolegom Hermanom Haluščenkom sporočila, da reaktorje v elektrarni ščitijo odporne strukture, obenem so jih varno zaustavili.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: Profimedia
Ukrajinska vojska: Ruska vojska napreduje proti Kijevu
Po navedbah ukrajinske vojske ruske čete napredujejo proti prestolnici Kijev. "Glavna prizadevanja okupatorskih sil so osredinjena na obkolitev Kijeva," je davi sporočila ukrajinska vojska. Pri tem niso navedli novih podatkov o bojih okoli ukrajinske prestolnice.
Ukrajinska vojska po poročanju britanskega BBC tudi zatrjuje, da je Rusija izčrpala večino svojih operativnih rezerv pri poskusu zavzetja Kijeva, sedaj pa dobiva podporo iz drugih divizij.
V Kijevu je bilo sicer od polnoči več zračnih alarmov. Prebivalci naj bi se zatekli v zaklonišča za letalske napade.
Po navedbah ukrajinske strani naj bi se ruska vojska umaknila s strateško pomembnega letališča Gostomel severozahodno od Kijeva. Je pa v celoti obkolila mesto Mariupol na jugu države, kar je po navedbah BBC potrdil tudi generalni štab ukrajinske vojske. "Sovražnik je imel pomembno tehnično prednost," so ob tem navedli na ukrajinski strani.
Prebivalci Mariupola poročajo o hudem obstreljevanju mesta, ko ruske sile poskušajo zavzeti mesto. Župan je danes izdal nujni poziv za vojaško pomoč, saj mesto nima ne vode ne elektrike, zmanjkuje pa jim tudi hrane.
V medijih se pojavljajo tudi poročila o napadu na protiletalski sistem na obali Črnega morja. Ukrajinska vojska navaja, da se je skupina ruskih vojakov umaknila iz mornariških oporišč v Črnem morju. Kot sicer opozarjajo tuji mediji, teh informacij ni mogoče neodvisno preveriti.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Putin sosednje države pozval, naj ne stopnjujejo napetosti
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes pozval sosednje države, naj ne stopnjujejo napetosti. "Nobenih slabih namer nimamo proti našim sosedom. In svetoval bi jim, naj ne zaostrujejo razmer, naj ne uvajajo omejitev. Izpolnili bomo svoje obveze in to bomo počeli tudi v prihodnje," je povedal v televizijskem prenosu. Nadaljeval je, da trenutno ne vidijo potrebe po zaostrovanju ali slabšanju odnosov, povzema tiskovna agencija Reuters. "In vse naše akcije, če se pojavijo, so vedno izključno odgovor na akcije proti Ruski federaciji," je poudaril.
"Sedaj ni čas, da smo razdeljeni," pa je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov odgovoril na novinarsko vprašanje glede pozivov iz Rusije, naj se konča vojno. "Sedaj je čas, da se združimo, da se združimo okoli našega predsednika," je dodal. Glede rusko-ukrajinskih pogajanj je ocenil, da trenutno ne potrebujejo posrednika, saj lahko stališča jasno izražata obe strani. Prepričan je, da je sedaj pravi čas za te pogovore, ki pa bi morali potekati v miru, o njih pa naj ne bi smelo biti javne razprave, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Trenutno pogovori še niso prinesli nobenih dokumentov, ki bi jih lahko podpisali, je dodal.
Kijev za sodelovanje mednarodnih pogajalcev v pogovorih z Moskvo
Ukrajina je sicer danes pozvala k mednarodnemu posredovanju v pogovorih z Rusijo glede prekinitve spopadov, ki trajajo že deveti dan. "Ruski federaciji sploh ne zaupamo, zato želimo imeti odgovornega mednarodnega posrednika," je po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Unian v Lvovu na zahodu Ukrajine dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak.
Potrdil je, da je ta konec tedna predviden tretji krog pogovorov med ukrajinsko in rusko delegacijo. Pogovori bodo verjetno znova potekali v Belorusiji, ker ruska stran po njegovih besedah zavrača druge države posrednice. Pozneje bi lahko druge države, kot so Turčija, Madžarska ali Poljska, organizirale pogovore, je povedal.
Ponovno je kritiziral vlogo, ki jo ima severna soseda v konfliktu. "Belorusija se uporablja kot odskočna deska za napade na naša mesta." Ob tem je poudaril, da Ukrajina ne bo izpolnila strogih ruskih zahtev. "Predsednik (Volodimir) Zelenski ne bo privolil v kompromise, ki bi na tak ali drugačen način omalovaževali naš boj, ki se danes bije v Ukrajini za njeno ozemeljsko celovitost in svobodo."
Glede dosedanjih pogovorov z rusko stranjo je dejal, da so potekali presenetljivo konstruktivno. Vendar dokončnega dokumenta o pogajanjih za zdaj še ni. Rusija je podcenila Zelenskega in Ukrajino ter precenila lastne možnosti, je poudaril.
V okviru drugega kroga pogovorov, na katerih si prizadevajo doseči prekinitev ognja, sta strani v četrtek dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov. A dan po pogovorih Kijev in Moskva drug drugemu očitata, da nasprotna stran ovira vzpostavljanje koridorjev. "Ukrajina je poslala vse potrebne zahteve mednarodnim organizacijam za oblikovanje posebnih koridorjev (...)," je povedala podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina. "Ruska stran se žal s tem ni strinjala," je dodala.
Rusko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da so glede koridorjev stopili v stik z Združenimi narodi. Namestnik zunanjega ministra Sergej Veršinin je pri tem opozoril na destruktivnost dejanj ukrajinskih oblasti, ki so civilnemu prebivalstvu preprečile svoboden odhod na varna območja vzdolž humanitarnih koridorjev, ki jih je vzpostavila ruska stran, so sporočili iz Moskve.
Zveza Nato proti območju prepovedi preletov nad Ukrajino
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je po današnjem izrednem zasedanju zunanjih ministrov zaveznic v Bruslju sporočil, da Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov. Poudaril je, da članice zveze Nato nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino.
Ocenil je, da bodo prihodnji dnevi verjetno še hujši, da bo še več smrti, trpljenja in uničenja, saj ruske sile prinašajo težje orožje in nadaljujejo napade po vsej državi. Obsodil je rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje, ki da še potrjuje izjemno nevarnost te vojne, tudi morebitne jedrske katastrofe, in nujnost tega, da ruski predsednik Vladimir Putin to vojno takoj konča.
EU bo okrepila pomoč Ukrajini: 'Prioriteta so varni koridorji za evakuacijo'
Ker potrebe po pomoči eksponentno naraščajo, bo EU Ukrajini prek zalog medicinske opreme rescEU zagotovila dodatno pomoč v obliki ventilatorjev, infuzijskih črpalk, monitorjev za paciente, mask in halj, ultrazvočnih naprav in koncentratorjev kisika, so sporočili iz Bruslja. Evropska komisija je poleg tega vzpostavila tudi logistična vozlišča civilne zaščite na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem, ki bodo pomagala usmerjati pomoč iz 27 držav članic v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite in zagotavljala, da se bo pomoč čim prej razdelila Ukrajini.
"Ta nezakonita in neizzvana ruska agresija proti Ukrajini pomeni humanitarno katastrofo, kakršne v Evropi ni bilo več desetletij. Več kot milijon ljudi je že pobegnilo v sosednje države, ki so prejele doslej največjo podporo. Vendar veliko več ljudi še vedno potrebuje zaščito v Ukrajini," je opozoril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki je v sredo obiskal Poljsko, dan kasneje pa Moldavijo, da bi ocenil razmere. Humanitarni koridorji, ki zagotavljajo prosto in varno gibanje civilistov ter dostavo humanitarne pomoči, so po njegovem prepričanju med ključnimi predpogoji za obravnavanje potreb prebivalstva v Ukrajini. "Nujno je treba zaščititi civiliste in humanitarnim delavcem omogočiti varno in neovirano opravljanje dela v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom," je dejal Lenarčič.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je sporočila, da je danes z Zelenskim po telefonu govorila o trenutnih razmerah v Ukrajini. Napovedala je, da bo EU v tesnem sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi partnerji še naprej podpirala Ukrajino z vsemi sredstvi, ki so ji na voljo. Tudi po njenih besedah je prioriteta vzpostavitev varnih humanitarnih koridorjev. EU bo sicer za soočanje s humanitarnimi posledicami vojne v Ukrajini iz svojega proračuna namenila najmanj pol milijarde evrov.
KOMENTARJI (4480)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.