V Kataloniji večina strankam, ki zagovarjajo neodvisnost

Relativni zmagovalci predčasnih volitev so sicer socialisti, ki jih je podprlo 23 odstotkov volivcev in naj bi osvojili 33 sedežev.

Katalonska republikanska levica (ERC) je osvojila 21 odstotkov glasov in naj bi v parlamentu zasedla enako število sedežev kot socialisti. Na tretjem mestu je stranka Skupaj za Katalonijo (JxCat), ki je osvojila približno 20 odstotkov glasov oziroma 32 poslanskih mandatov. Skrajno leva stranka CUP, ki si prav tako prizadeva za neodvisnost Katalonije, je osvojila 6,5 odstotka glasov oziroma devet poslanskih sedežev.

Konservativna Ljudska stranka, ki je v nacionalnem parlamentu največja opozicijska stranka, je medtem utrpela hud poraz. S 3,8-odstotno podporo in tremi mandati je pristala na zadnjem mestu. Močno je bila poražena tudi liberalna stranka Ciudadanos, ki je v primerjavi z volitvami leta 2017 izgubila kar 30 poslanskih sedežev in jih ima zdaj zgolj šest.

Več glasov kot PP in Ciudadanos je osvojila skrajno desna stranka Vox, ki se je s 7,7 odstotka glasov in 11 sedeži prvič prebila v katalonski parlament.

Edino upanje socialistov, da sestavijo regionalno vlado, je, da se stranki ERC in JxCat ne bi mogli dogovoriti za sodelovanje. Stranki JxCat in ERC, ki sestavljata regionalno vlado in zagovarjata neodvisnost od Španije, sta se namreč zaradi različnih pogledov, kako doseči neodvisnost, na volitve podali močno razdeljeni.

Socialisti naj bi bili za ERC, ki v nacionalnem parlamentu v Madridu podpira manjšinsko vlado pod vodstvom socialističnega premierja Pedra Sancheza, sprejemljivejši partner.

Socialisti sicer nasprotujejo odcepitvi regije na severovzhodu države, vendar pa so za razliko od nekdanje konservativne vlade odprti za pogajanja. Sanchez se je v prvem odzivu na volitve veselil zmage socialistov v Kataloniji.

Njihov vodilni kandidat, nekdanji španski minister za zdravje Salvador Illa, pa je v nedeljo znova pozval k spravi med Španci in Katalonci. "Spremembe ni mogoče ustaviti. Katalonija ljubi Španijo," je dejal.

Ker je njegova stranka osvojila največ glasov, bo Illa prvi poskušal oblikovati vlado, a mu to najverjetneje ne bo uspelo. Priložnost bo v tem primeru dobil vodilni kandidat ERC Pere Aragones, dosedanji podpredsednik Katalonije.

"Katalonija mora začeti novo etapo pod vodstvom ERC. Imamo veliko moč za dosego samoodločbe, osvoboditev zaprtih zagovornikov samostojnosti, za vrnitev tistih v izgnanstvu ter za organizacijo referenduma in vzpostavitev katalonske republike," je Aragones povedal v nedeljo zvečer.

Predsedniška kandidatka JxCat Laura Borras je povedala, da je že govorila z vodilnim kandidatom ERC in tudi vodjo CUP.

Njen strankarski kolega in nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, ki je v izgnanstvu v Belgiji, pa je dejal, da ima neodvisnost Katalonije tolikšno podporo kot še nikoli. "Sporočilo ljudi je jasno. Želijo neodvisnost," je povedal.

Iz JxCat prihaja tudi Quim Torra, ki je bil lani zaradi neposlušnosti kaznovan s prepovedjo opravljanja javnih funkcij in avtomatično razrešen s položaja predsednika Katalonije. Zato so tudi morali pripraviti nove volitve v tej španski regiji.

Torra je v odzivu na volitve zapisal, da morajo zagovorniki neodvisnosti upoštevati mandat, ki so jim ga dali volivci. To je "zgodovinska zmaga neodvisnosti", je zapisal na Twitterju.

Lisjak Gabrijelčič: Kataloniji se obeta nova vlada zagovornikov neodvisnosti

Zmaga zagovornikov neodvisnosti Katalonije od Španije na nedeljskih volitvah je po mnenju analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča tudi posledica nižje volilne udeležbe. Pričakuje, da bodo vlado znova oblikovali zagovorniki neodvisnosti, pri čemer bo vodilno vlogo po njegovih besedah prvič doslej imela Katalonska republikanska levica.

Lisjak Gabrijelčič je nizko volilno udeležbo na nedeljskih volitvah v Kataloniji, ki je znašala 53 odstotkov, deloma pripisal pandemiji covida-19, ki je Španijo, predvsem pa Katalonijo močno prizadela.

Predvsem pa se je volilno telo, ki se je pred tremi leti mobiliziralo proti katalonski neodvisnosti, zdaj demobiliziralo. Udeležba je namreč padla predvsem v tistih okrajih, ki so izrazito nenaklonjeni neodvisnosti. To je vplivalo na rezultate in omogočilo, da so stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije od Španije, prvič v zgodovini dobile več kot 50 odstotkov vseh glasov, je dejal analitik.

Pojasnil je, da jim je to uspelo, kljub temu da je bila vlada, sestavljena iz strank ERC in JxCat, ki zagovarjata neodvisnost, v letih po neuspelem referendumu oktobra 2017 neučinkovita in so se partnerji prepirali med sabo. Tudi v času epidemije je po začetnih dobrih ukrepih pokazala veliko neusklajenost, je povedal.

To medsebojno obtoževanje je bilo po njegovih besedah predvsem simptom tega, da je med njimi obstajal zelo hud boj, kdo bo prevladal v taboru za neodvisnost. "In na nek način je zdaj ta bitka, vsaj prvi del te bitke, zaključen. Zdaj je jasno, da je ERC prevladala nad JxCat tako v številu glasov kot po številu poslancev. Mislim, da če bodo oni modri, bodo to razumeli in priznali poraz. In bodo razumeli, da bo v naslednji vladi zagovornikov neodvisnosti morala imeti glavno besedo ERC," je izpostavil Lisjak Gabrijelčič.

ERC je na nedeljskih volitvah osvojila 33 sedežev v 135-članskem parlamentu, JxCat pa 32. Skupaj s skrajno levo CUP, ki se prav tako zavzema za neodvisnost in je osvojila devet mandatov, bosta imeli 74 sedežev v parlamentu.

V parlamentu poleg te večine, ki se zavzema za neodvisnost regije, obstaja še teoretična levosredinska večina. Vendar po mnenju poznavalca dogajanja v Španiji in Kataloniji do tega ne bo prišlo.

Socialisti, ki so na volitvah osvojili največ glasov volivcev in 33 sedežev v parlamentu, se namreč zavedajo, da so večino glasov prejeli od stranke Ciudadanos, ki je po analitikovih besedah povsem razpadla. Zavedajo se torej, da imajo volilno telo, ki je izrazito nenaklonjeno neodvisnosti.

Po drugi strani pa si tudi ERC, ki ji je prvič v zgodovini uspelo doseči vodilni položaj v taboru za neodvisnost, ne more privoščiti, da bi šla v neko drugo koalicijo. V vladi s strankami, ki zagovarjajo neodvisnost, lahko namreč prevzame predsedniški položaj in ima vodilno vlogo. V vladi s socialisti pa bi predsedniški položaj zasedel kandidat te stranke.

Tudi predsednik ERC Oriol Junqueras, ki je zaradi svoje vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije v zaporu, in njen predsedniški kandidat Aragones, sta jasno povedala, da želijo prevzeti vodstvo v osamosvojitvenem taboru in dati usmeritvi tega tabora nek drugačen predznak.

"Predznak, ki dosti bolj poudarja socialne in ekonomske teme in katerega strategija je, da skuša oblikovati neko širšo fronto ne samo okrog samostojnosti, ampak predvsem okrog koncepta samoodločbe. Poleg tega bodo skušali drugim levim strankam povedati, da je edini način, da bo v prihodnosti v Kataloniji prišlo do leve vlade, ta, da španska levica prizna Kataloniji pravico do samoodločbe," je pojasnil Lisjak Gabrijelčič.

Po njegovih besedah sta glavni točki referendum o neodvisnosti in amnestija. Ta pomeni spremembo zakona na državni ravni in izbris samega zločina. Tako bi obsojeni borci za neodvisnost obveljali za nedolžne. Dodal je, da ne sprejemajo samo pomilostitve, ki bi pomenila oprostitev.