V LA prihajajo marinci, napotenih še 2000 pripadnikov nacionalne garde

Protesti so v drugem največjem mestu v ZDA izbruhnili prejšnji teden zaradi racij in aretacij zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE).

Trump je v soboto zvečer odobril napotitev 2000 pripadnikov nacionalne garde Kalifornije, navkljub nasprotovanju Gavina Newsoma in ne glede na to, da protesti v Los Angelesu do takrat niso bili niti množični niti nasilni.

Nasilje je potem izbruhnilo v nedeljo, ko so varnostne sile s solzivcem in gumijevkami napadle protestnike. Eden od videoposnetkov kaže, kako je policist namerno in brez provokacije z gumijastim nabojem ustrelil dopisnico avstralske televizije, ki je poročala s prizorišča.

Protestniki so zažgali nekaj avtomobilov in blokirali avtocesto, policija pa je v petih dneh protestov aretirala 56 ljudi. Protesti proti Trumpovi politiki do priseljencev in dogajanju v Los Angelesu so nato v ponedeljek potekali najmanj po 25 zveznih državah ZDA, je poročala televizija CBS.

Trump je medtem zaostril retoriko, novinarjem dejal, da nemire sprožajo vstajniki, in celo namignil na aretacijo Newsoma. Županja Los Angelesa Karen Bass pa je za CNN izjavila, da so incidenti omejeni na nekaj ulic. Poudarila je, da nemirov niti ni bilo, dokler Trump ni aktiviral nacionalne garde.

Sedaj so v Los Angeles napotili še marince, ki po zakonu ne smejo opravljati policijskih nalog, razen če se Trump ne bo skliceval na zakon o zatiranju vstaje, česar doslej še ni storil. Marinci bodo za zdaj lahko le nudili logistično pomoč nacionalni gardi in policiji.

"Gre za novo neuravnovešeno potezo. Marincev ne bi smeli nameščati na ameriških tleh proti lastnim državljanom, da izpolnijo zmešane fantazije diktatorskega predsednika," je na omrežju X objavil Newsom.

Trump pa je na svojem omrežju Truth Social zapisal, da je vojsko v Kalifornijo poslal, da se spopade z nasiljem in izzvanimi nemiri. "Če tega ne bi storil, bi bil Los Angeles povsem uničen," je dodal.

Kalifornija je medtem v ponedeljek na zveznem sodišču v San Franciscu vložila tožbo zaradi mobilizacije nacionalne garde, ki zahteva, da sodišče to razglasi za neustavno. Tožba je vložena proti Trumpu, obrambnemu ministru Petu Hegsethu in obrambnemu ministrstvu ZDA. Nacionalnim gardam v ZDA poveljujejo guvernerji zveznih držav, predsednik ZDA pa jih lahko nacionalizira le za potrebe izrednih razmer. Tožba trdi, da za to ni bilo nobene potrebe.

Republikanci podpirajo Trumpa, demokrati pa so prepričani, da gre za odvračanje pozornosti od spora med Trumpom in Elonom Muskom ter nepriljubljenega predloga zakona o proračunu. "Gre za nevarno eskalacijo z namenom ustvarjanja kaosa," je v ponedeljek dejala nekdanja podpredsednica ZDA Kamala Harris.

Odzval se je tudi tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, ki je dejal, da si ne želijo militarizacije v Los Angelesu.