Hegseth brani napotitev vojske v LA, ki je po besedah županje nepotrebna

Protesti so v drugem največjem mestu v ZDA izbruhnili prejšnji teden zaradi racij in aretacij zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto zvečer odobril napotitev 2000 pripadnikov nacionalne garde Kalifornije, navkljub nasprotovanju Gavina Newsoma in ne glede na to, da protesti v Los Angelesu do takrat niso bili niti množični niti nasilni.

Nasilje je potem izbruhnilo v nedeljo, ko so varnostne sile s solzivcem in gumijevkami napadle protestnike. Eden od videoposnetkov kaže, kako je policist namerno in brez provokacije z gumijastim nabojem ustrelil dopisnico avstralske televizije, ki je poročala s prizorišča.

Protestniki so zažgali nekaj avtomobilov in blokirali avtocesto, policija pa je v petih dneh protestov aretirala 56 ljudi. Protesti proti Trumpovi politiki do priseljencev in dogajanju v Los Angelesu so nato v ponedeljek potekali najmanj po 25 zveznih državah ZDA, je poročala televizija CBS.

Trump je medtem zaostril retoriko, novinarjem dejal, da nemire sprožajo vstajniki, in celo namignil na aretacijo Newsoma. Županja Los Angelesa Karen Bass pa je za CNN izjavila, da so incidenti omejeni na nekaj ulic. Poudarila je, da nemirov niti ni bilo, dokler Trump ni aktiviral nacionalne garde.

Sedaj so v Los Angeles napotili še marince, ki po zakonu ne smejo opravljati policijskih nalog, razen če se Trump ne bo skliceval na zakon o zatiranju vstaje, česar doslej še ni storil. Marinci bodo za zdaj lahko le nudili logistično pomoč nacionalni gardi in policiji.

"Gre za novo neuravnovešeno potezo. Marincev ne bi smeli nameščati na ameriških tleh proti lastnim državljanom, da izpolnijo zmešane fantazije diktatorskega predsednika," je na omrežju X objavil Newsom.

Trump pa je na svojem omrežju Truth Social zapisal, da je vojsko v Kalifornijo poslal, da se spopade z nasiljem in izzvanimi nemiri. "Če tega ne bi storil, bi bil Los Angeles povsem uničen," je dodal.

Kalifornija je medtem v ponedeljek na zveznem sodišču v San Franciscu vložila tožbo zaradi mobilizacije nacionalne garde, ki zahteva, da sodišče to razglasi za neustavno. Tožba je vložena proti Trumpu, obrambnemu ministru Petu Hegsethu in obrambnemu ministrstvu ZDA. Nacionalnim gardam v ZDA poveljujejo guvernerji zveznih držav, predsednik ZDA pa jih lahko nacionalizira le za potrebe izrednih razmer. Tožba trdi, da za to ni bilo nobene potrebe.

Republikanci podpirajo Trumpa, demokrati pa so prepričani, da gre za odvračanje pozornosti od spora med Trumpom in Elonom Muskom ter nepriljubljenega predloga zakona o proračunu. "Gre za nevarno eskalacijo z namenom ustvarjanja kaosa," je v ponedeljek dejala nekdanja podpredsednica ZDA Kamala Harris.

Odzval se je tudi tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, ki je dejal, da si ne želijo militarizacije v Los Angelesu.

Vlada guvernerja ameriške zvezne države Kalifornija Gavina Newsoma je medtem zveznega sodnika v San Franciscu zaprosila, naj blokira napotitev marincev in pripadnikov nacionalne garde v Los Angeles. Gre za dopolnitev v ponedeljek vložene tožbe.

Pravosodni minister Kalifornije Rob Bonta je sodnika Charlesa Breyerja prosil, naj izda začasno odredbo o prepovedi Trumpovih ukrepov, preden bodo povzročili takojšnjo in nepopravljivo škodo, poroča televizija CNBC.

Trumpova napotitev marincev in nacionalne garde predstavlja neposredno škodo državni suverenosti, državi jemlje življenjsko pomembne vire, stopnjuje napetosti in spodbuja državljanske nemire, trdi tožba. "Napotitev izurjenih vojaških enot na ulice je brez primere in ogroža samo jedro naše demokracije. Donald Trump se obnaša kot tiran in ne kot predsednik. Sodišče prosimo, da nemudoma prepreči ta nezakonita dejanja," je izjavil guverner Newsom.

Nemiri v Los Angelesu so izbruhnili konec tedna, potem ko je Trump izdal ukaz o napotitvi 2000 pripadnikov nacionalne garde v mesto, da zaščitijo agente Službe za priseljevanje in carine (Ice), ki lovijo priseljence. Pred tem so potekali protesti pred zveznim zaporom zaradi aretacije sindikalnega voditelja.

Guverner Newsom in županja Los Angelesa Karen Bass vztrajata, da je bil položaj pod nadzorom, preden se je vpleten Trump.

Ameriški obrambni minister Hegseth je danes v kongresu zagovarjal odločitev Trumpove vlade, da v Los Angeles napoti nacionalno gardo in aktivno enoto marincev. Demokratska županja mesta Karen Bass pa je ponovila, da je nemire povzročila zvezna vlada, ki jo je pozvala, naj neha preganjati priseljence.

Ameriška Služba za priseljevanje in carine (Ice) v skladu s Trumpovo politiko po vseh ZDA intenzivno išče, zapira in izganja priseljence brez urejenega statusa, pri čemer prihaja do protestov. To se dogaja tudi v Los Angelesu, kjer je večina od nekaj več kot treh milijonov prebivalcev latinsko-ameriškega izvora, poročajo ameriški mediji.

"V Los Angelesu menimo, da ima Ice pravico do varnega izvajanja operacij v kateri koli zvezni državi, zlasti po tem, ko je pod prejšnjo vlado našo mejo prečkalo 21 milijonov nezakonitih priseljencev. Ice bi moral biti sposoben opravljati svoje delo, ne glede na to, ali gre za Minneapolis ali Los Angeles," je v odboru za oborožene sile predstavniškega doma v okviru svojega prvega zaslišanje od prevzema položaja dejal Hegseht.

Kalifornijske oblasti poudarjajo, da je večina protestov mirnih, s posamičnimi nasilnimi izpadi, ki ponoči prerastejo v uničevanje lastnine. Policija je do ponedeljka aretirala 65 ljudi, nato v noči na torek še 100, je medtem sporočila županja Bass.

V Los Angelesu je po izjavi ministrstva za obrambo ZDA trenutno nameščenih 1700 nacionalnih gardistov in marincev.

Demokratska kongresnica iz Minnesote Betty McCollum kljub vztrajanju ni dobila odgovora na vprašanje, koliko stane "nepotrebna mobilizacija vojske". Hegseth je vztrajal, da je to potrebno zaradi uničevanja mesta, kar da se je v času protestov po smrti temnopoltega Georgea Floyda leta 2020 dogajalo tudi v Minneapolisu.

Hegseth je zavračal zadržke glede tega, da marinci niso usposobljeni za obvladovanje množic znotraj ZDA. To je v senatu danes prav tako zagotovil poveljnik marincev general Eric Smith, ko je dejal, da so usposobljeni, ker da je to del njihovega rednega urjenja, poroča televizija ABC.

Aktivne enote ameriške vojske sicer v ZDA ne smejo posredovati, če predsednik ne uvede izrednih razmer po zakonu proti vstaji, česar še ni storil.

"Namestitev 700 marincev predstavlja logistični izziv in ustvarja zmedo," je na novinarski konferenci dejal šef policije Los Angelesa Jim McDonnell in izrazil skrb, da bo zaradi nejasnosti glede koordinacije ukrepov lahko prišlo do "kritičnih incidentov", navaja ABC.

Županja Bass je dejala, da je prebivalce mesta strah prihodnosti in pozvala zvezno vlado, naj ustavi aretacije, ki jih izvaja Ice. "Mesto je bilo prejšnji četrtek mirno, v petek več ni bilo zaradi dejanj Trumpove vlade," je dejala.

Protesti potekajo tudi po drugih ameriških mestih, med drugim v New Yorku, kjer so v ponedeljek aretirali nekaj deset ljudi, ki so zasedli Trumpovo stolpnico na 5. aveniji.