Mislil je, da se je prijavil za pisarniško delo, realnost je bila povsem drugačna ...

Khobby je še lani živel v Dubaju, ko je prejel sporočilo o mamljivi ponudbi za spletno zaposlitev v jugovzhodni Aziji. Obljubili so mu dobro plačo in delo z računalniki v pisarniškem okolju. Povedali so mu tudi, da bo podjetje krilo stroške selitve v Laos – državo z 7,6 milijona prebivalci med Kitajsko, Tajsko, Kambodžo, Vietnamom in Mjanmarom. Ker so mu plačali letalske vozovnice, je Khobby odpotoval.

Delodajalci so mu takoj ob prihodu v Laos zasegli ganski potni list. Ostal je ujet, z grožnjami nasilja in brez možnosti, da bi zapustil kompleks.

"Ko sem prišel tja, sem v pisarni videl veliko Afričanov z veliko telefoni," je povedal za Al Jazeero. "Vsak je imel 10 telefonov, 15 telefonov. Takrat sem spoznal, da gre za prevarantsko delo," je dodal.

Delal je v izoliranem kompleksu v severozahodnem Laosu, v središču zloglasne regije Zlati trikotnik, območja med Laosom, Mjanmarom in Tajsko, znanega po proizvodnji mamil in kriminalu. V posebni ekonomski coni, kjer je Khobby preživel več mesecev, so bili prisiljeni delati dolge dneve, ponoči pa je spal skupaj s petimi drugimi afriškimi delavci.

Sprva je prejel sporočilo znanca, ki ga je nagovoril k selitvi: "Moje podjetje zaposluje novo osebje," mu je dejal in dodal, da je plača 1200 dolarjev na mesec. "Povedal mi je, da gre za vnos podatkov."

Posebna ekonomska cona Zlati trikotnik (GTSEZ), kamor so Khobbyja zvabili, deluje skoraj kot samostojna državica znotraj Laosa. Najel jo je kitajski državljan Zhao Wei, ki ga je ameriška vlada označila za vodjo kriminalne združbe. Območje nadzorujejo zasebne varnostne službe in številne kamere.

Središče območja je igralnica Kings Romans, ki jo ameriško ministrstvo za finance povezuje z aktivnostmi, kot so pranje denarja, trgovina z mamili in divjimi živalmi. 

V teh stolpnicah naj bi tisoči delavcev – kot Khobby – po 17 ur na dan izvajali spletne prevare, katerih cilj so nič hudega sluteče žrtve po svetu. Prevare segajo od ponarejenih poslovnih priložnosti, lažnih davkov, prevar s kriptovalutami do spletnih ljubezenskih zank.

'Vnašanje podatkov'

Khobby je kmalu ugotovil, da njegovo delo "vnašanja podatkov" dejansko pomeni sodelovanje v prevari, kjer žrtev najprej pridobi zaupanje v goljufa. Ta odnos sčasoma privede do tega, da žrtev vloži denar, pogosto prek lažnih naložb ali čustvenih vezi. Ko je vložek dovolj velik, prevaranti izginejo brez sledu.

"Naložbe prinašajo majhne nagrade," je pojasnil Khobby. V zadnjih mesecih so v skupnih operacijah, kot je bila tista med Tajsko in Mjanmarom, rešili več sto ljudi, vendar to ne pomeni nujno konca njihovih težav. Pogosto se morajo boriti za priznanje, da so bile žrtve, saj so prejemale plačo in podpisale pogodbe.

Khobby, ki se je medtem vrnil v Dubaj, je potrdil, da je prejemal obljubljenih 1200 dolarjev mesečno in da je podpisal šestmesečno pogodbo s kitajskimi šefi. Richard Horsey iz Mednarodne krizne skupine pravi, da gre za nov trend novačenja: "Nekatere bolj sofisticirane tolpe se umikajo iz igre trgovine z ljudmi in začenjajo goljufati delavce, da pridejo," je dejal.

"Ko so enkrat tam, je takole – pravzaprav vam bomo plačali. Morda smo vam vzeli potni list, ampak tukaj je pot do precej donosne priložnosti in mi vam bomo dali majhen del tega," je še pojasnil.

Khobby je potrdil, da so mnogi sodelavci že imeli izkušnje z drugimi prevarantskimi centri: "Večina jih je imela izkušnje. Delo so že poznali," je dejal."To delo se dogaja na mnogih mestih – na Tajskem, v Laosu, Mjanmaru. Bili so v redu, ker so bili plačani. Imeli so izkušnje in vedeli so, kaj počnejo."

"Ne gre samo za Kitajce," je rekel Khobby, in dodal, da "tudi v Vientianu imajo vpletene imigracijske urade. Oni izdajajo vizume. Ko sem prišel v Laos, me je čakal imigracijski uradnik. Sploh nisem izpolnil nobenega obrazca."

Zaradi pomoči ganskega veleposlaništva in svojih bližnjih je Khobby uspel priti domov.