V letu 2022 je za azil zaprosilo skoraj milijon ljudi

Agencija EU za azil je navedla, da je bilo lani v 27 državah EU ter na Norveškem in v Švici vloženih kar 966.000 prošenj za azil, kar je 50 odstotkov več kot leta 2021. 

To sicer ne vključuje še več kot 4 milijone ukrajinskih beguncev, ki jim je bila odobrena začasna zaščita v EU. Gre za poseben mehanizem, ki je bil aktiviran, da se prepreči kolaps že tako zaostalih azilnih sistemov.

Evropska agencija je povečanje števila beguncev povezala z vse večjo negotovostjo glede hrane ter mnogimi konflikti v številnih delih sveta. In čeprav večina prosilcev za azil v EU vstopi povsem zakonito, večinoma z letali s potovalnimi vizumi, je opaziti tudi porast nezakonitih prestopov meja, denimo kopenskih in morskih, večinoma prek Zahodnega Balkana in Sredozemlja.

Največ prosilcev je bilo iz Sirije, Afganistana in Turčije

Po več kot desetletju vojne in gospodarskega zloma v svoji državi Sirci z več kot 130.000 prošnjami prednjačijo med prosilci za azil v Evropi. Tesno jim sledijo Afganistanci, ki bežijo pred naraščajočimi varnostnimi, humanitarnimi in finančnimi težavami, ki sledijo talibanskemu prevzemu oblasti (129.000 prošenj).

Na tretjem mestu so prosilci iz Turčije s 55.000 prošnjami. Agencija je navedla, da sta med dejavniki, ki sta povzročila selitve iz Turčije, tudi naraščajoča inflacija in "nazadovanje demokracije".

Strahovi pred morebitnim povečanjem števila nezakonitih prehodov meja so se še povečali po nedavnem uničujočem potresu, v katerem je v Turčiji in Siriji umrlo skoraj 46.000 ljudi, več sto tisoč pa jih je ostalo brez strehe nad glavo in toplega obroka. Nemčija je sicer v začetku meseca ponudila začasno omilitev vizumskih omejitev za nekatere preživele po potresu, Španija pa je obljubila preselitev 100 ranljivih sirskih beguncev iz Turčije.

Lani so za azil v rekordnem številu zaprosili Venezuelci, Kolumbijci, Bangladeščani in Gruzijci, pa tudi Maročani, Tunizijci in Egipčani. Kar štiri odstotke prosilcev je bilo mladoletnikov brez spremstva.

Ni znano, katere države so prejele največ prošenj

Evropska agencija ni želela povedati, katere države so prejele največ prošenj prosilcev za azil, vendar pa so v internem poročilu EU o migracijah med prvimi petimi državami navedene Nemčija, Francija, Španija, Avstrija in Italija, poroča AP.

Od analiziranih prošenj jih je 40 odstotkov dobilo status begunca ali subsidiarno zaščito, predvsem sirski, beloruski, jemenski in malijski prosilci, pa tudi večina Ukrajincev, ki so se namesto za začasno zaščito odločili zaprositi za azil. 

Vsak dan ljudje sprejmejo eno najtežjih odločitev v svojem življenju: zapustijo svoj dom

Obstaja veliko razlogov, zakaj si ljudje po vsem svetu želijo svoje življenje znova začeti v novi državi. Nekateri sicer v upanju, da bodo poiskali boljšo službo ali izobrazbo, drugi pa so prisiljeni bežati pred preganjanjem ali mučenjem. Milijone ljudi je in bo pobegnilo pred oboroženimi spopadi, drugimi krizami in splošnim nasiljem. Nekateri se ne počutijo več varne v svoji domovini in so tarča napadov le zato, ker imajo svoje poglede ali zaradi etnične pripadnosti, vere, spolnosti in političnega prepričanja. 

Ta potovanja pa niso le preprost izlet v tujino, temveč so prepredena s strahom, nevarnostjo in grožnjami v različnih oblikah. Od samega potovanja, ki zahteva tako psihičen kot fizičen napor, pa do izkoriščanja na vse mogoče načine. Veliko jih postane tudi žrtev trgovine z ljudmi. Na koncu, ko se že ustalijo in začnejo graditi novo življenje, se mnogi vsakodnevno soočajo z rasizmom, ksenofobijo in diskriminacijo.