V mehiškem pristanišču trčili ladji za križarjenje

. itak ..če se s tanavadnim bencinarjem zapreš v garažo , te zanesljivo ne pobere, kane

Te ladje kurijo "heavy fuel oil", ki je mnogo bolj umazan od najbolj umazanega dizla. Poleg tega ga skurijo ba tone. To so eni večjih onesnaževalcev okolja. Malo poguglaj.

Dvomim. Križarke kurijo lahko nafto.

Avtopilot ni uporaben za pristajalne manevre, oz. ko si že tik pred pristaniščem. In avtopilot ne dela "popravkov" zaradi vetra, kar se je jasno izkazalo pri potopu grškega trajekta pred 20 leti, samo 4 km od otoka Paros, kamor je bil namenjen. Imeli so vklopljenega in povsem pravilno nastavljenega avtopilota, vendar je pihal močan bočni veter, zato je ladjo zaneslo precej stran od potovalne rute, nekaj km pred Parosom pa so udarili ob t.im. "vrata" (čeri sredi morja). Problem (poleg tega, da je častnik vklopil avtopilota, nato pa šel gledat fuzbal tekmo in torej nihče ni opazoval instrumentov, kar je "zapovedano"), je bil tudi v tem, da se nista sprožila stabilizatorja ob trupu ladje, ki preprečujeta, da bi ladja plula izven ravne črte. Ko je častnik vendarle opazil, da se stabilizatorja nista sprožila, je poskušal napako popraviti, vendar je bilo prepozno.

Spoštovana. Situacijo, ki jo opisujete dejansko ne poznam, ampak, tovrstni avtopilot, ki ga opisujete, je malce čuden. Ali pa so čudni in zastareli tisti, ki takšnega avtopilota uporabljajo. Pravi navtični avtopiloti namreč delujejo preko satelitov, kjer avtopilot smer korigira od "zanešene potovalne rute" zaradi raznih vplivov, morskih tokov ter bočnih in vsakršnih vetrov na loksodromo smer cilja. Če je šlo torej za napako v sistemu avtopilota, je le ta imel poleg zastarelosti še precej drugih pomanjkljivosti, morda celo napak, pri takšnem sistemu sam ne bi šel enostavno gledat fuzbala. Lepo bi stal na mostu in gledal, če ne drugo, galebe, ki so čudoviti.

Spoštovani, dejansko sem opisala primer, ki se je zgodil zaradi nepoznavanja zmogljivosti avtopilota. Iz letalstva poznam vsaj dva primera letalskih nesreč, prvi se je zgodil zato, ker je pilot precenjeval zmogljivosti avtopilota (z boeingom 747 je imel spiralni prosti pad in v nasprotju z vsemi konstrukcijskimi standardi ni razpadel in so po čudežu trup in krila zdržala, zadeva se je srečno končala - avtopilot na starejših letalih pač ni bil tako napreden, kot je mislil pilot). Za drugi primer - nesrečo, ki se je zgodila v južnosibirskem gorovju pa je bilo krivo obratno - pilot ni "vedel" s kako naprednim in zmogljivim avtopilotom ima opravka. Tokrat je šlo za popolnoma novo Airbusovo letalo A130 z zelo naprednim sistemom in krmiljenjem sodobnega avtopilota. Oba pilota sta se dobesedno "borila" z avtopilotom, brez da bi to vedela,... do bridkega konca. Če bi mu prepustila, da avtopilot sam krmili letalo, bi se zadeva gotovo končala drugače. Tudi za primer grškega trajekta, ki sem ga omenila, je raziskava pokazala, da je častnik napačno dojemal zmogljivost avtopilota, saj očitno ni bil tako napreden, da bi samodejno upošteval še smer in jakost vetra, sploh pa ne bistvenega - da ga je namreč zaneslo precej daleč od določene črte. Seveda predvidevam, da ste imeli vi opravka z zelo naprednimi avtopiloti, ki se samodejno povezujejo s sateliti in natančno pozicionirajo ladjo, upoštevajo še druge podatke merilnikov (veter, morski tok, valovi, itd.) ter temu primerno prilagajajo hitrost, popravljajo položaj ladje na kurzno linijo, itd. Ob tako naprednem avtopilotu bi tudi sama našla čas in stopila na palubo ter opazovala ... galebe😉

Vsekakor. Na eni strani je tehnika, na drugi človeška napaka, s tem, da je človeška napaka vsekakor prisotna v tehniki. Članek piše sicer o manevriranju pred pristaniščem, kjer uporaba vsakršnih avtopilotov odpade. Zato imajo pa pristanišča za večje ladje svoje ljudi, pilote, ki se vkrcajo na ladjo za časa vplutja in izplutja iz pristanišča. Ti so namreč specialisti za opravljanje takšnega dela. Me pa kljub vsemu čudi to, da so bili slabo pozorni, da so slabo preračunali manevrirno razdaljo pred obračanjem. Na kratko, stvar je podobna, kadar osebni avto obračamo, uravnavamo, da ga pravilno parkiramo, pri tem bi pa recimo gledali v oblake, češ, avto se bo že sam parkiral. Gledanje v oblake, kjer ni galebov, je nesmisel.

Ravno sem hotel napisati, da tista trditev v članku ne drži nejbolj, da "večja materialna škoda ni nastala". 1/2 mio zagotovo. Je pa res, da je to za eno tako firmo, ki se ukvarja s križarjenji cca nekaj urni zaslužek.

Ni nujno, da gre za kapitanovo napako. Je pa nesporno, da gre za kapitanovo odgovornost. Glede na maneverske lastnosti križarke, se trčenje ne bi smelo zgoditi.

Ja absolutno, sem mislil v tem konceptu..