V Moldaviji zmaga proevropske PAS, nekateri niso mogli do volišč

Glede na uradne izide, ki jih je davi po skoraj vseh preštetih glasovih objavila volilna komisija, je Stranka akcije in solidarnosti (PAS) predsednice Maie Sandu osvojila dobrih 50 odstotkov glasov in bo tako ohranila večino v 101-članskem parlamentu.

Pred štirimi leti je stranka osvojila 52,8 odstotka glasov in zasedla 55 sedežev, tokrat naj bi ji jih pripadlo 54, poročajo tuje tiskovne agencije.

Na drugem mestu je z nekaj več kot 24 odstotki glasov proruski Domoljubni volilni blok (BEP), ki ga vodi nekdanji predsednik države Igor Dodon. Ta je še pred objavo izidov razglasil zmago in za danes pozval k protestom pred parlamentom. Naznanil je vložitev več deset pritožb.

Volilna udeležba je bila približno 52-odstotna, nekoliko višja kot leta 2021, ko se je volitev udeležilo 48 odstotkov volivcev.

Skupno se je za vstop v parlament potegovalo več kot 20 list. Poslanske sedeže je uspelo zasesti še prav tako proruskima zavezništvu Alternativa pod vodstvom župana prestolnice Kišinjov Iona Cebana in Naši stranki z osmimi oz. šestimi odstotki glasov.

Nepričakovano je petodstotni prag za vstop v parlament dosegla tudi Stranka PPDA, ki je nastala na podlagi zavzemanja za združitev Moldavije in Romunije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Predsednica Sandu je nedeljske volitve označila za najpomembnejše v zgodovini države, rekoč da so te ključne za nadaljnjo pot države v EU. Predvolilno obdobje so zaznamovale obtožbe o vmešavanju Rusije, ki naj bi si kandidatko za članstvo v uniji prizadevala vrniti pod svoj vpliv.

Sandu je Rusijo v preteklosti že večkrat obtožila poskusov destabilizacije Moldavije. Po njenih besedah naj bi hotela Moskva nekdanjo sovjetsko republiko uporabiti kot odskočno desko za hibridne napade na EU.

Opozicija pa na drugi strani opozarja na številne domnevne nepravilnosti. Dva dni pred volitvami je volilna komisija prepovedala udeležbo dvema proruskima strankama zaradi suma glede tujega financiranja. Moldavska policija je na dan volitev zaprla most čez reko Dnester, kjer naj bi bila nastavljena bomba, zato mnogi volivci iz Transnistrije niso mogli oddati glasu, na nekaterih drugih pa naj bi izvajala nujna popravila. Ob tem naj bi vladne stranke organizirale avtobusne prevoze na volišča, obtožujejo jih celo podkupovanja. V Rusiji, kjer živi več deset tisoč Moldavcev, sta bili odprti le dve volišči, oddanih pa je bilo le nekaj več kot 4000 glasov.

Zadržanost do izida volitev izražajo tudi v Kremlju. Kot je dejal tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, se nekatere politične sile ne strinjajo z izidom in govorijo o morebitnih kršitvah.

Obenem je obtožil moldavske oblasti, da številni Moldavci, ki živijo v Rusiji, niso mogli oddati glasu na volitvah. "Več sto tisoč Moldavcem je bila odvzeta možnost glasovanja v Rusiji, ker sta bili zanje odprti le dve volišči," je dejal novinarjem. Moldavsko zunanje ministrstvo je na dan volitev sporočilo, da je bilo na obeh voliščih na voljo le po 5000 glasovnic. Kot razlog za to so navedli varnostne razloge, več podrobnosti pa niso pojasnili.

Rusija je ob tem Moldavijo kritizirala, da v drugih tujih državah, kjer živijo Moldavci, takšnih omejitev ni bilo. Po moldavskih podatkih je v državah EU in drugih zahodnih državah glasovalo več kot 276.000 moldavskih državljanov, ki so tradicionalno bolj naklonjeni proevropskim strankam.

V EU in evropskih državah pozdravljajo izid nedeljskih parlamentarnih volitev v Moldaviji. V Bruslju pa tudi Parizu, Varšavi in Berlinu rezultat vidijo kot potrditev izbire evropske prihodnosti države in izpostavljajo, da je Kišinjovu uspelo zajeziti rusko vmešavanje.

Tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kot predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas so v odzivu izpostavili, da je odločitev Moldavcev jasna privolitev v evropsko prihodnost.

"Evropa. Demokracija. Svoboda," je zapisala von der Leyen in izpostavila, da odločnosti prebivalcev Moldavije ni zmogel zlomiti noben poskus sejanja strahu ali delitev. Costa je ob tem izpostavil ruske poskuse širjenja dezinformacij in kupovanja glasov v predvolilnem obdobju.

"Soočeni s pritiskom in vmešavanjem Rusije so izbrali demokracijo, reformo in evropsko prihodnost," je poudarila Kallas in tako kot Costa zagotovila podporo Kišinjovu na poti približevanja EU.

Moldavija je pristopna pogajanja za vstop v EU začela junija lani. Ob rezultatu volitev jim je danes čestitala tudi za širitev pristojna komisarka Marta Kos, ki je dodala, da se sedaj začenja naloga poenotenja Moldavcev na poti v unijo.

Odzivi s podobno vsebino se vrstijo tudi iz evropskih prestolnic. Francoski predsednik Emmanuel Macron je prav tako izpostavil odločitev Moldavcev kljub poskusom vmešavanja in pritiskov ter Kišinjovu zagotovil podporo pri evropskem projektu in želji po svobodi in suverenosti.

Poljski premier Donald Tusk je v čestitki moldavski predsednici Maii Sandu in njeni stranki Stranka akcije in solidarnosti (PAS) izpostavil odločitev za Evropo in zoperstavljanje Rusiji. "Niste le rešili demokracije in ohranili evropske usmeritve, temveč ste tudi ustavili Rusijo v njenih poskusih, da prevzame celotno regijo," je sporočil.

Podporo na poti v EU je Moldaviji izrazil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul. "Ljudje v Moldaviji so se včeraj odločili za svobodo in demokracijo, za pravno državo in obet dobre prihodnosti za svojo državo," dejal na srečanju s kolegi s Poljske, Francije in Ukrajine v Varšavi. Izid je v luči zavrnitve ruskih poskusov vplivanja označil za zgodovinskega, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je proevropski vladajoči stranki čestital za zmago in izpostavil poraz za Rusijo. "Rusiji ni uspelo destabilizirati Moldavije, čeprav je porabila ogromne, ogromne, vire, da bi jo spodkopala in skorumpirala vsakogar, ki ga je lahko," je dejal predsednik države, ki je lani istočasno z Moldavijo začela pogajanja o vstopu v EU.